Tiskovni predstavnik Evropske komisije Stefan De Keersmaecker je na današnji novinarski konferenci pojasnil zahteve do framacevtske družbe AstraZeneca, ki jih je opredelila tožbi, ki jo je konec aprila v imenu 27 držav članic vložila na belgijskem sodišču. Od sodišča zahtevajo, da družbi odredi dostavo 90 milijonov odmerkov cepiva ob 30 milijonih odmerkov, ki jih je že dostavila v prvem četrtletju. V kolikor AstraZeneca te obveznosti ne bo izpolnila, bi lahko zahtevali plačilo denarne kazni.

Tožbo je vložila zaradi dobave znatno manj cepiva, kot bi ga podjetje moralo dobaviti po pogodbi, sklenjeni avgusta lani. Astrazeneca  je v prvem četrtletju članicam EU dobavila le 30 milijonov od predvidenih 120 milijonov odmerkov, za drugo četrtletje pa je napovedala 70 milijonov odmerkov namesto 180 milijonov, kolikor bi jih morala dobaviti v skladu s pogodbo.

Še ena tožba

De Keersmaecker je tudi sporočil, da je Komisija na sodišču v Belgiji proti podjetju vložila tudi drugo tožbo. V prvem nujnem postopku, ki že poteka, želi dokazati nujnost zadeve. V drugem, ki se bo začel 24. septembra, pa pričakujejo, da sodišče presodi utemeljenost primera, torej ali je AstraZeneca kršila predkupno pogodbo,.

Ob tem je izpostavil, da cilj tožb ni kaznovati AstraZeneco z globo ali zahtevati odškodnino, temveč zagotoviti, da bo dogovorjene odmerke cepiva dostavila, saj države članice potrebujejo cepivo med kampanjo cepljenja prebivalstva. Če pa bi podjetje denarna kazen vzpodbudila k izpolnitvi obveznosti, bi lahko zahtevali plačilo globe.

Povedal je še, da bo komisija argumente predstavila na sodišču in ne na novinarski konferenci, ter izrazil prepričanje, da ima trdne argumente. AstraZeneca ima industrijske zmogljivosti, v katere smo znatno vlagali, v EU in Združenem kraljestu pa obstaja več tovarn, ki podjetju omogočajo proizvodnjo potrebnih odmerkov cepiva, je dejal.

Prepričani, da imajo trdne argumente

V AstraZeneci menijo, da je tožba neutemeljena. Sklicujejo se na sporno pogodbeno določilo, da si podjetje za izpolnitev obveznosti "prizadeva po najboljših močeh", kar da so storili. S tem se želijo otresti odgovornosti za okrnjeno dobavo cepiv Uniji. V Uniji to tolmačenje zavračajo.

V komisiji izpostavljajo, da je namen EU od samega začetka zagotoviti oziroma pospešiti dobavo odmerkov, predvidenih po pogodbi. Ker pogovori s podjetjem niso prinesli želenih rezultatov, ni preostalo drugega kot pravna pot. Prepričani so, da imajo trdne argumente. Prva ustna obravnava v prvem postopku bo po napovedih 26. maja.

Več članic Unije je sicer uporabo cepiva AstraZenece omejilo zaradi redkih primerov krvnih strdkov po cepljenju, medtem ko v javnosti vztraja nezaupanje do njega.