Vodstvo ameriške vojske je v Afganistan napotilo več deset bojnih jurišnih letal F-18, za obrambo njihovih umikajočih se vojakov, poročajo tuji mediji. Jurišniki se bodo tako pridružili polno oboroženi letalonosilki USS Dwight D Eisenhower, ki je zasidrana v Severnoarabskem morju, in osmim bombnikom B-52, ki so nameščeni v Katarju, v “paketu” vojaških okrepitev, potrebnih za napovedan umik ameriške vojske iz Afganistana. Del omenjenega “paketa” je tudi več sto pripadnikov lahke pehote.

Obsežna napotitev ameriških sil v bližino ali na ozemlje Afganistana je namenjena obrambi ameriških vojakov in opreme, ki so začeli dokončen umik iz “pokopališča imperijev”, kot mnogi imenujejo to srednjeazijsko državo. Ob napovedanem umiku, ki ga je začel že nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, z malce zamude pa ga bo dokončal njegov naslednik Joe Biden, so namreč bolj aktivni postali afganistanski uporniki talibani, ki jih je podžgala vest o umikanju okupacijske sile.

Talibani “še vedno izvajajo povišane nivoje nasilnih napadov,” na oborožene sile afganistanske vlade, je na novinarski konferenci v ameriškem Pentagonu, sedežu ameriškega obrambnega ministrstva, dejal predsednik Združenega štaba Oboroženih sil ZDA general Mark Milley. Ob tem je zatrdil, da do neposrednega napada na umikajoče ameriške vojake doslej ni prišlo. Milley je vladno vojsko opisal kot “celostno” in izrazil prepričanje, da bodo v naslednjih mesecih napade talibanov uspeli zadržati. “Zdaj se borijo za svojo državo, tako da po moji strokovni vojaški oceni ni nujno, da bi talibani samodejno zmagali in da Kabul pade,” je dejal.

afganistan, afganistanske vladne sile,
Profimedia
Pripadniki oboroženih sil afganistanske vlade.

Pentagon ob umiku tehta tudi možnosti, kako silam afganistanske vlade še naprej nuditi pomoč. Trenutno se nagibajo v smeri treningov vladnih sil v drugih državah in finančni pomoči v višini štirih milijard ameriških dolarjev na leto. Pomemben dejavnik v strategiji za boj proti talibanom je tudi zračna premoč, a ker so zračne sile afganistanske vlade v slabem stanju, jim bo na pomoč potrebno priskočiti tudi tukaj, je dejal Milley. Posebni ameriški inšpektor za rekonstrukcijo Afganistana je namreč v poročilu aprila zapisal, da njihova vojna letala brez pomoči ne bodo mogla ostati operativna za več kot nekaj mesecev.

Po podatkih Pentagona naj bi v začetku tega leta v Afganistanu bilo še okoli 2.500 ameriških vojakov. To število se bo dvignilo na 3.300, ko bodo v državo prispele posebne enote. Do 11. septembra pa bo po zagotovilih Bele hiše Afganistan izpraznjen vsega ameriškega vojaškega osebja.

Vojna terjala visok davek v denarju in življenjih

Ameriška vojna v Afganistanu sicer traja že dvajset let, ameriške davkoplačevalce pa je stala vsaj dobrih 820 milijard ameriških dolarjev, če v to ne štejemo stroškov, porabljenih za vzdrževanje baz v Pakistanu, ki jih Ameriške oborožene sile uporabljajo za operacije v Afganistanu. Skupno pa naj bi do lani iz federalnega proračuna za vojno v Afganistanu šel slab bilijon ameriških dolarjev, poroča britanski BBC.

Visoko ceno so plačali tudi ljudje. V vojni je namreč umrlo približno 2.400 ameriških vojakov, 1.000 vojakov zavezniških sil, 45.000 afganistanskih vojakov, 20.000 afganistanskih policistov in več kot 70.000 talibanov ter pripadnikov islamističnih milic. Ubitih je bilo skoraj 40.000 civilistov.