Bogati proti revnim

Farmacija v službi geopolitike – v Evropi tudi ruska in kitajska cepiva

A.K.
19. 1. 2021, 19.30
Posodobljeno: 19. 1. 2021, 20.02
Deli članek:

Evropski voditelji se bodo v četrtek pogovorili, kako pospešiti cepljenje na celini. Revne države sveta medtem še vedno čakajo na prve pošiljke.

Reuters
V Srbiji imajo prebivalci na voljo cepiva iz ZDA, Združenega kraljestva, Kitajske in Rusije.

Svetovni prvaki cepljenja zoper covid-19, Izraelci, se bližajo tretjinski precepljenosti, učinek teh prvih odmerkov pa je že viden v statistikah. Število novih okužb z novim koronavirusom v Izraelu je namreč mesec dni po začetku množičnega cepljenja znatno upadlo. Že dva tedna po začetku cepljenja s cepivom Pfizerja in BioNTecha se je zmanjšalo število okužb pri starejših od 60 let, kaže študija največje izraelske zdravstvene zavarovalnice. V študiji so primerjali skupino 200.000 cepljenih starostnikov z enako veliko skupino enako starih ljudi, ki se niso cepili, in ugotovili, da je bil delež pozitivnih na testiranjih v skupini cepljenih za 33 odstotkov manjši kot med tistimi, ki se niso cepili.

Po polžje

V Sloveniji je medtem šele okoli dva odstotka prebivalcev prejelo prvi odmerek cepiva, ki sicer še zdaleč ne nudi polne zaščite pred okužbo. Kljub relativno nizkemu deležu se vseeno uvrščamo med hitrejše članice Evropske unije; 27 članic še vedno premleva, kako pospešiti cepljenje, in se sprašuje, ali je skupinski nakup, ki zagotavlja enakomerno razporeditev med državami, morda delni krivec za tak tempo. Z vidika Slovenije bi bil vsekakor vsak drug scenarij nepredvidljiv in potencialno dražji, če bi morali za odmerke tekmovati z bogatejšimi članicami iz Srednje in Zahodne Evrope. Izraelski primer je unikaten, kajti bližnjevzhodna država nekako deluje kot poligon. Tamkajšnja vlada je namreč sklenila dogovor s podjetjem Pfizer, ki ameriškemu farmacevtskemu gigantu omogoča vpogled v medicinske podatke cepljenih.

Reuters
Začasno zmanjšanje dobav Pfizerja je v EU povzročilo nekaj nezadovoljstva.

Kitajska cepiva v soseščini

Da je lastno cepitveno politiko mogoče voditi tudi znotraj EU, pa dokazuje Madžarska. Njen zunanji minister Péter Szijjártó je seveda tudi nabavo cepiv na ravni EU izkoristil za napad na Bruselj, pri čemer je izpostavil ravno izkušnjo Izraela, kot tudi Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike, ki vsi znatno hitreje cepijo svoje prebivalstvo. Gergely Gulyás, vodja kabineta premierja Viktorja Orbána, je zato že pozval odgovorne, naj čim prej odobrijo cepivo kitajskega proizvajalca Sinopharm, ki naj bi bil pripravljen našim vzhodnim sosedom poslati milijon odmerkov. Kitajsko državno podjetje je to cepivo za nujne potrebe dalo na razpolago že lani. Njegova učinkovitost ni še povsem potrjena, a naj bi se gibala okoli 80 odstotkov. Madžarska s to potezo ne krši nobenih pravil EU, predstavlja pa precedens in hkrati daje prebivalcem možnost izbire glede tega, katero cepivo želijo.

Reuters
Madžarska vlada ni izpustila možnosti, da še enkrat več obračunava z Brusljem.

Bogati proti revnim

Evropska komisija je do zdaj v imenu članic sklenila pogodbe s podjetji AstraZeneca (za 400 milijonov odmerkov), Sanofi-GSK (za 300 milijonov odmerkov), Johnson & Johnson (400 milijonov odmerkov), CureVac (405 milijonov odmerkov), Moderna (160 milijonov odmerkov) in BioNTech-Pfizer (600 milijonov odmerkov). Za široko uporabo so doslej dostopna le slednja cepiva, deloma tudi tista od Moderne. O kitajskih cepivih na ravni EU še ni govora, so pa zato iz Rusije sporočili, da bodo svoje cepivo Sputnik V dali v obravnavo evropskim regulatorjem. Zunaj Rusije je bilo to med evropskimi državami odobreno le še v Belorusiji in Srbiji. Vlada slednje je vrata tako odprla ponudnikom cepiv tako iz EU in ZDA kot iz Kitajske in Rusije, državljani pa imajo ob spletni prijavi na izbiro, s katerim cepivom bi se najraje cepili. Sodeč po začetnem odzivu, Srbi najbolj zaupajo ruskim rešitvam, saj je Sputnik V izbralo slabih 40 odstotkov tistih, ki so izpolnili vprašalnik, najmanj, osem odstotkov, pa se jih je odločilo za kitajski Sinopharm.

Precepljenost v Evropi v bližnji prihodnosti ni pod vprašajem. A globalna narava pandemije nalaga EU dolžnost, naj pomaga tudi revnejšim. Po besedah generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa so v 49 najbogatejših državah cepili že 39 milijonov, v najrevnejših pa samo 25 ljudi. »Ne 25 milijonov, ne 25.000, samo 25,« je dejal.