gorivo

Cene nafte počasi rastejo, se bo to poznalo tudi na črpalkah?

B.K.
11. 1. 2021, 09.19
Posodobljeno: 11. 1. 2021, 09.20
Deli članek:

Nepričakovana odločitev Saudove Arabije o enostranskem rezu proizvodnje nafte je zvišala cene sodčkov goriva.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Konec tedna je cena zahodnoteksaške surove nafte prvič po začetku pandemije zrasla nazaj nad 50 ameriških dolarjev za sodček. Gre za nafto, ki je v začetku koronske krize za nekaj dni padla celo v negativno območje cen, ko so proizvajalci odjemalcem plačevali za njen odvoz.

Koronska kriza je, na veselje mnogih potrošnikov in grozo mnogih proizvajalcev, močno pritisnila na ceno tega goriva. Že lansko zimo se je namreč ustavil velik del industrije na Kitajskem in v ostalih delih vzhodne Azije, na pomlad pa je podobna usoda doletela še večji del Evrope. To je zmanjšalo industrijsko potrošnjo nafte. Prav tako so zaradi uvedbe omejevalnih ukrepov doma ostajali mnogi zaposleni zaradi česar se je zmanjšala tudi osebna potrošnja goriva. To je marca cene nafte potisnilo na rekordno nizko raven.

Odjemalci nafto sicer večinoma kupujejo po terminskih pogodbah za več mesecev vnaprej. Potrošniška cena goriva se zato viša oziroma niža z zamikom.

Prejšnji teden pa je Saudova Arabija, največja izvoznica tega črnega zlata na svetu, oznanila enostranski rez v proizvodnjo nafte. Izčrpali bodo okoli milijon sodčkov dnevno manj kot doslej. To je naftne trge potisnilo navzgor. Cene nafte so sicer po zlomu marca lani počasi pridobivale, a je denimo cena zahodnoteksaške nafte že tedne vztrajala med 45 in 50 dolarji za sodček. Po odločitvi Saudove Arabije pa je končno prebila mejo 50 dolarjev za sodček. Dvignile so se tudi cene nafte iz ostalih svetovnih črpališč. Severnoameriška nafta Brent je denimo prvič od lanskega februarja prebila mejo 55 dolarjev za sodček.

Cene lahko sicer še vedno padejo. Negativno lahko nanje vpliva val novih omejevalnih ukrepov, ki jih ob nebrzdanem širjenju koronavirusa uvajajo vlade evropskih držav. Mnogi naftni analitiki so mnenja, da je do odločitve Saudove Arabije o enostranskem zmanjšanju proizvodnje prišlo ravno zaradi grožnje po ponovnem padcu cen.

Padec je sicer doslej najbolj prizadel severnoameriška naftna podjetja, saj nafto črpajo večinoma iz skrilavca, kar terja tudi najvišje vložke. Posledično brez višje cene nafte ta podjetja ne morejo delovati dobičkonosno. Lanskoletna kriza je tako mnoga podjetja prisilila v zapiranje vrtin in ploščadi, množična odpuščanja in jih celo pahnila v bankrot.

Cena v okolici 50 ameriških dolarjev na sodček bi lahko pomagala severnoameriškim naftnim podjetjem prebroditi krizo. A še vedno ni dovolj visoka, da bi nazaj odprli zaprte vrtine.