Kako pa je s spopadanjem z največjim izzivom 21. stoletja drugod po svetu? O tem smo povprašali ljudi, ki imajo korenine v Sloveniji in zdaj živijo ter delajo v različnih delih sveta.

ZDA: Sebastijan Kopušar, New York

Spet umetna koma za mesto, ki nikoli ne spi?

»Drevje v New Yorku počasi dobiva rdeče in rumene odtenke, znamenita jesenska pobarvanka na vzhodni obali ZDA te dni ni samo znanilec zime, ampak tudi zlovešče opozorilo, da prihaja nov val okužb s koronavirusom,« opisuje milijonsko mesto v teh dneh novinar Sebastijan Kopušar, ki že desetletje živi in dela na drugi strani luže. 

Sebastijan Kopušar
Osebni arhiv
Sebastijan Kopušar

»Skrbi poglablja drsenje Evrope v brezno covida, ameriška tragedija se je namreč začela po spremljanju krize v severni Italiji. Nato smo bili priča nikoli končani ameriški pandemiji, ZDA so po aprilskem vrhu imele manjši padec novih primerov, nato je prišel poletni sunek, ko je sredi julija število novih primerov preseglo 75 tisoč dnevno.« Kopušar pravi, da se po septembrskem premoru ZDA spet bližajo poletnim številkam. »Čeprav je Donald Trump že februarja vedel, za kako nevarno bolezen gre in da se virus širi po zraku, je to ne samo skrival pred Američani, ampak jih je načrtno zavajal, da jim ni treba skrbeti, in se posmehoval nošenju mask. Tako njegovi privrženci še zdaj maske vidijo kot politični simbol in na volilnih shodih zmerjajo novinarje, naj jih snamejo. V New Yorku so sprejeli poostrene ukrepe za rdeča območja, najbolj ogrožene četrti, tako kot spomladi so prva žarišča skrajne verske skupnosti. V teh četrtih so zaprli šole, restavracije in mnoge javne prostore. Prebivalci s strahom pričakujejo, ali bo to dovolj ali pa bo mesto, ki nikoli ne spi, spet potonilo v umetno komo.«

Švedska: Lucija Stupica Enbohm, Stockholm

Država pomaga vsem, rekorden proračun za kulturo

»Individualna odgovornost med ljudmi je na Švedskem velika. Skozi desetletja so zgradili zaupanje v državo, in priporočila so dovolj, da v času kriznih situacij razumejo soodgovornost. K temu pripomoreta vsaj še mirnost izražanja in strpnost v javnih nastopih.

Stockholm
Osebni arhiv
Švedska: Utrip v enem od nakupovalnih središč v Stockholmu, kjer je te dni že zelo hladno.

Lucija Stupica
Osebni arhiv
Lucija Stupica

Glede virusa so politiki redko naslovljeni; zdaj tudi nasprotja dokaj zgledno puščajo ob strani, skrbijo za to, da država deluje, medtem ko je strokovna ekipa tista, ki komunicira v okviru dnevnih tiskovnih konferenc. Vsaj na zunaj je vtis prepričljiv, čeprav vsi vemo, da so anomalije povsod. Predvsem skrb za ranljive skupine se mi zdi ob tem najpomembnejša, spoštovanje drug drugega: starši v šolske prostore ne vstopamo, v trgovinah se bolj ko ne izogibamo drug drugemu, večina sestankov poteka na spletu, med poletnimi počitnicami Švedi pravzaprav niso potovali, še na lastne otoke ne. Prijateljske objeme ob srečanjih je zamenjal rahel priklon, srečanja so redka, in če že, na prostem. Vrtcev in šol niso zaprli, prav tako ne gostinskih obratov, hotelov, a tudi tam je vse zelo daleč od običajnega. So pa po spomladanski katastrofi v domovih za ostarele še vedno omejeni oziroma ponekod nedovoljeni stiki. Maske niso obvezne. Precej časa je minilo, da so počasi odprli kulturne ustanove. Na koncertih, predstavah je dovoljeno omejeno število obiskovalcev. Tisti, ki lahko, delajo od doma, tako se napoveduje še vsaj do spomladi. Na državni ravni so spodbude velike, država finančno pomaga vsem sektorjem, za kulturni sektor pa je letošnji proračun rekorden.«

Italija: Janko Petrovec, Rim

Zdravstveni sistem bolje pripravljen kot ob prvem valu

Janko Petrovec
Osebni arhiv
Janko Petrovec

»Tudi v Italiji število dnevnih okužb spet občutno raste. Projekcije, ki so jih strokovnjaki izdelali sredi oktobra, kažejo na zapolnitev zmogljivosti na intenzivnih oddelkih italijanskih bolnišnic do sredine novembra. Italijanski zdravstveni sistem je osem mesecev po izbruhu epidemije sicer mnogo bolje odziven kot na začetku: število intenzivnih postelj se je podvojilo, v večjih mestih je več bolnišnic namenjenih izključno bolnikom s covidom, vlada je odobrila tudi 30 tisoč novih zaposlitev v zdravstvu.

Da bi se izognili krizni situaciji, je vlada Giuseppeja Conteja sprejela vrsto zamejitvenih ukrepov. Tako je v Italiji obvezno nošenje maske povsod, razen kadar smo popolnoma sami ali v izključni družbi oseb iz istega gospodinjstva, česar se prebivalstvo v veliki meri drži. Nadzor je pogost, zagrožene kazni so od 400 do tisoč evrov. Poleg tega niso dovoljeni zasebni dogodki, ki bi se jih udeležilo več kot 30 ljudi, vlada priporoča, naj prebivalci tudi doma omejijo število gostov na največ šest. Javnih dogodkov v zaprtih prostorih se lahko udeleži največ 200 in na prostem največ tisoč ljudi – ob upoštevanju minimalne medosebne razdalje.

Italija, panteon
Osebni arhiv
Panteon je v poletnih mesecih, kar zadeva obisk turistov, sameval, tudi v tem času ni prav drugače.

Omejitve so tudi pri strežbi v gostinskih lokalih: za zdaj ostajajo odprti, vendar je prepovedano večerno postajanje pred njimi. V Italiji so močno okrepili tudi število testov, ki jih opravijo vsak dan. V zadnjih tednih uvajajo tako imenovane hitre teste, ki jih že uporabljajo na letališčih – za prišleke iz najbolj okuženih evropskih držav –, a tudi v nekaterih šolah, da bi tako omejili odhajanje celih razredov v karanteno. Kot kaže, bodo hitre teste kmalu začeli izvajati tudi splošni zdravniki, da bi tako skrajšali čakalne dobe na točkah za testiranje, saj v večjih mestih ponekod ljudje čakajo v avtomobilskih kolonah tudi po več ur.

Šolski pouk poteka razmeroma normalno; v šolah, ki ne morejo zagotoviti minimalne medosebne razdalje, razrede pogosto razdelijo tako, da tretjina ali polovica učencev izmenično sledi pouku od doma.«

Španija: Jerneja Krajnc, Santander

Večina okužb posledica druženj in zabav

jerneja krajnc
Osebni arhiv
Jerneja Krajnc

»V celotni Španiji je trenutno položaj zelo zaskrbljujoč, še najbolj v Madridu, kjer je razglašeno krizno stanje in oblasti razmišljajo o popolnem zaprtju mesta za nekaj dni. Podatki se lahko zelo razlikujejo glede na avtonomno pokrajino. Z možem in dvema otrokoma živim v okolici Santanderja, na severu Španije ob Atlantskem oceanu, in sicer v pokrajini Kantabrija s približno 600 tisoč prebivalci. Zelo se pozna, da je gostota prebivalstva veliko manjša kot v velemestih, kot sta Madrid ali Barcelona.

Tukaj ne uporabljamo veliko javnega prevoza, življenje je bolj podobno slovenskim razmeram in ni hude gneče na ulicah. Spomladi smo s karanteno uspeli spraviti na ničlo število novookuženih, a takoj ko so se odprle notranje meje in je poleti narasel turistični obisk, se je situacija poslabšala. Večina okužb je posledica socialnih stikov in druženj, predvsem mladih ljudi na prepovedanih javnih in zasebnih zabavah.

Trenutno v Kantabriji nimamo razglašenega kriznega stanja, a nošenje maske je obvezno za vse osebe, starejše od šest let, in sicer vsepovsod, v šolah, na delovnih mestih, tudi na prostem – na ulici in plaži. Zasebna druženja so omejena na največ deset oseb. Za zdaj so gostilne in restavracije odprte, a število gostov je omejeno.

jerneja Krajnc
Osebni arhiv
Španija: Z masko tudi na plaži

Pouk poteka dokaj normalno s poostrenimi higienskimi razmerami; vodstvo šol je najelo veliko novih učiteljev, da so lahko razrede razdelili na skupine po 15 učencev in tako zmanjšali nevarnost, da bi posamezen razred doletela karantena. A v našem primeru je do tega vseeno prišlo, in sicer že prvi teden pouka v septembru, ko so šesti razred osnovne šole, ki ga obiskuje moja hči, poslali domov za 14 dni zaradi pozitivnega primera in nato testirali še vse ostale. Posledično morajo ostati doma tudi starši, vsaj dokler nimajo negativnega rezultata svojega otroka.

'Sledilci' virusa ugotavljajo, da je v Kantabriji glavni krivec za okužbe (približno 28 odstotkov) obiskovanje barov in gostiln, na drugem mestu so restavracije in družinska praznovanja z nesobivajočimi sorodniki ali prijatelji.

V krogih, v katerih se giba moja družina, imam občutek, da so ljudje že zelo ozaveščeni o nevarnostih virusa in zelo previdni. Varnostna razdalja, maske in odprta okna na delovnih mestih so naša stalnica. Družabno življenje nas je večina omejila na minimalno in na dejavnosti na prostem.«

Kitajska: Peter Zupanc, Nanning

»Drugega vala pri nas nikoli ni bilo«

Peter Zupanc
Osebni arhiv
Peter Zupanc

»Avtonomna pokrajina Guangxi, v kateri živim, ima 48 milijonov ljudi in po dveh mesecih širjenja virusa je bilo okuženih približno 260 ljudi, dve osebi sta umrli. In to je bilo vse. Od marca ali aprila ni več bilo primerov, razen nekaj uvoženih. In podobno je v večini Kitajske,« se je oglasil Peter Zupanc. Kot je še povedal, se občasno pojavi manjše število »uvoženih« obolelih v posameznem mestu. Kot se je to zgodilo recimo v Ruiliju v provinci Yunnan. »Zaradi dveh obolelih z virusom so za teden dni zaprli celotno mesto, strogo zamrznili vse dogajanje v njem, testirali približno 240 tisoč ljudi, dokler niso potrdili, da okužb ni več.«

Ampak to se zdaj zgodi redko in gre le za določena mesta. Nasploh je življenje na Kitajskem bolj ali manj normalno. Ekonomija se počasi popravlja. »Živim v eni redkih držav na svetu, kjer se to dogaja. Maske sicer še vedno nosimo, a strogo preverjanje je le na mestih, kjer prehaja veliko ljudi – recimo na podzemni železnici. Pred vstopom vanjo kontrolorji preverijo zeleno kodo, brez katere ni vstopa, in (na hitro) izmerijo temperaturo. Šole, restavracije, kina ... delujejo normalno. Načeloma, ko si enkrat v šoli, izstopa ni – a tudi to se upošteva le delno, saj se vsi počutimo varno,« je trenutne razmere opisal Peter Zupanc.

Kitajska
Osebni arhiv
Kitajska: V restavracijah tudi že brez mask, in nasmeh se vrača na obraze.

Poudaril je še, da je način boja proti virusu vsekakor odvisen od kulture, zaupanja državi, izkušenj, velikosti države, stanja zdravstvenega sistema in še česa. »A če vse to pospravim pod zelo splošen skupni imenovalec 'hitrega ponovnega delovanja sistema', potem je kitajski način vsekakor uspešen, če ne celo najbolj uspešen.«

Nova Zelandija: Neža Strenčan, Geraldine

V mehurčku paradiža

»Nova Zelandija je v primerjavi z drugimi državami v izjemno dobri situaciji. Lahko bi rekli, da smo v mehurčku paradiža, saj imamo v državi zgolj tri primere, a še ti so v nadzorovani karanteni. Celotna država je v tako imenovanem 'levelu 1', kar pomeni, da življenje poteka popolnoma normalno. Še vedno skrbimo za higieno in skeniranje QR-kode na vsakem mestu, da bi bile stvari pod lažjim nadzorom v primeru ponovnega dviga okužb,« je razmere v državi opisala mlada Celjanka Neža Strenčan, ki že nekaj mesecev živi in dela na Novi Zelandiji, in sicer v različnih mestih. Kot je še opisala, so se prebivalci te daljne oceanske dežele na prvi izbruh okužb in karanteno v marcu odzvali zelo preudarno in odgovorno.

Nova Zelandija
Osebni arhiv
Nova Zelandija: Živahen utrip na sejmu v majhnem antičnem mestecu Oamaru (na južnem otoku), kamor obiskovalci prihajajo po izdelke okoliških kmetov.

Neža Strenčan
Osebni arhiv
Neža Strenčan

»Ne glede na posledice ukrepov za dohodke posameznikov ter na življenja nasploh so se prebivalci držali navodil in usmeritev, ki jih je zastavila stara in zdaj tudi nova premierka Jacinda Ardern. Tako smo v nekaj tednih popolnoma izkoreninili virus. Prebivalci smo bili sproti in jasno obveščeni o stanju v državi ter z navodili, kako ravnati. Tako ni bilo zbeganosti, hkrati smo vsi stremeli k enotnemu cilju,« je Neža pojasnila vzroke za uspešen boj s covidom na Novi Zelandiji.

Naša sogovornica je trenutno v severnem delu južnega otoka v mestu Nelson, kjer bo nekaj tednov pomagala kot »housekeeperka« v manjšem motelu, nato bo s svojim kombijem odšla na potep po severnem otoku. »Kjerkoli sem, odkrivam okoliške lepote in čudovito novozelandsko kulturo, hkrati sem našla tudi nekaj novih 'družinskih članov',« je Neža Strenčan optimistično končala poročilo iz države, ki se zelo uspešno bojuje s koronavirusom.