Spopadi v sporni regiji Gorski Karabah se nadaljujejo že četrti dan zapored, armenski premier Nikol Pašinjan pa je danes sporočil, da mirovni pogovori z Azerbajdžanom ob posredovanju Rusije na tej točki ne bi bili primerni. "V času intenzivnih sovražnosti ni najbolj primerno govoriti o vrhu med Armenijo, Azerbajdžanom in Rusijo," je izjavil Pašinjan in dodal, da so za pogajanja potrebni "ustrezno ozračje in pogoji".
Armenija po njegovih besedah "na tej točki" za posredovanje v konfliktu ne namerava zaprositiOrganizacije pogodbe o kolektivni varnosti. Gre za vojaško-politično zvezo na območju nekdanje Sovjetske zveze, v kateri vodilno vlogo igra Rusija, njena članica pa je tudi Armenija. To je nekakšna ruska alternativa zvezi Nato.
Vojne razmere
V Gorskem Karabahu od nedelje potekajo spopadi med armensko in azerbajdžansko vojsko. Obe državi sta tam razglasili vojne razmere. Mednarodna skupnost, med drugim v torek Varnostni svet ZN, zahteva takojšnjo prekinitev spopadov in začetek pogajanj. Tako Armenija kot Azerbajdžan te pozive zaenkrat zavračata.
Po zadnjih potrjenih podatkih je v spopadih v Gorskem Karabahu umrlo skoraj sto ljudi, od tega 81 armenskih separatistov in 17 civilistov na obeh straneh, tudi nekaj žensk in otrok.
Obstreljevanje
Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je sicer danes sporočilo, da se intenzivni boji nadaljujejo, in zatrdilo, da so njihove sile od nedelje ubile že več kot 2300 separatističnih borcev. Obenem naj bi uničile "130 tankov, 200 topniških enot, 25 protiletalskih enot, pet skladišč streliva, 50 protitankovskih enot, 55 vojaških vozil" ter armenski sistem protiraketne obrambe zemlja-zrak dolgega dosega S-300 ruske izdelave.
Kot so še dodali v Bakuju, so separatisti obstreljevali mesto Terter, vključno s civilisti in civilno infrastrukturo. Obrambno ministrstvo Gorskega Karabaha pa je s svoje strani sporočilo, da so azerbajdžanske sile danes zjutraj nadaljevale topniško obstreljevanje položajev separatistov vzdolž 180 kilometrov dolge bojne črte.
Spor glede Gorskega Karabaha, ki si ga lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Regija, ki ima približno 145.000 prebivalcev, je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana.
Evropsko sodišče za človekove pravice poziva k zaščiti civilistov
Evropsko sodišče za človekove pravice je danes naročilo Armeniji in Azerbajdžanu, da se morata izogibati vsakršni vojaški akciji, ki bi lahko ogrozila življenja in zdravje civilistov. Trenutni spopadi v Gorskem Karabahu po oceni sodišča predstavljajo tveganje resnih kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, katere stranki sta obe državi.
Sodišče v Strasbourgu je to stališče sprejelo, potem ko se je nanj v ponedeljek obrnila armenska vlada s prošnjo, naj od Azerbajdžana zahteva ustavitev napadov na civiliste in vojaškega napredovanja proti civilnim naseljem v Gorskem Karabahu in Armeniji. Armenija in Azerbajdžan sicer drug drugega obtožujeta odgovornosti napadov na civilne cilje.
