Osrednje institucije EU bodo danes v petem krogu pogajanj o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo poskušale doseči napredek pri sprejemanju tega kompleksnega in politično občutljivega paketa.
Potem ko se je vrh unije julija dogovoril o zajetnem svežnju, ki vključuje sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, morajo članice EU sedaj doseči še dogovor z Evropskim parlamentom.
Ključne zahteve parlamenta so: korenita reforma sistema novih lastnih virov, s katerimi naj bi unija odplačala pandemični dolg, krepitev sredstev za nekatere evropske programe in vloga pri upravljanju sredstev iz 750-milijardnega sklada za okrevanje.
Parlament namreč nima vloge pri vzpostavljanju in upravljanju sklada za okrevanje, ima pa besedo pri sprejemanju prihodnjega sedemletnega evropskega proračuna, tako da podporo večletnemu proračunu pogojuje z zahtevami v povezavi s skladom za okrevanje.
Prepočasi?
Nemški veleposlanik pri EU Michael Clauss je v petek izrazil močno zaskrbljenost zaradi prepočasnega napredka in pozval k znatni pospešitvi tempa. Izpostavil je pripravljenost na pogajanja tudi med vikendi.
Clauss je še poudaril, da je nujen dogovor o svežnju, ki vključuje tako sedemletni proračun kot sklad za okrevanje, saj sta oba dosjeja politično in tehnično neločljiva. Opozoril je na tveganje zamud pri skladu za okrevanje, če ne bo dogovora o proračunu.
V Evropskem parlamentu se otepajo očitkov, češ da ne povzročajo zamud pri svežnju za okrevanje, ker dosjeja nista pravna celota, in poudarjajo, da je sklad za okrevanje mogoče zagnati, ko bodo članice ratificirale zakonodajo o lastnih virih.
Zakonodajo o lastnih virih, bistven del svežnja, ki omogoča dvig praga lastnih virov in s tem zadolževanje Evropske komisije na finančnih trgih, s čimer se bo financiralo okrevanje, morajo ratificirati tudi nacionalni parlamenti.
Clauss je v petek dejal, da je dogovor o lastnih virih blizu. Svet EU zakonodajo o lastnih virih sprejema s soglasjem po posvetovanju s parlamentom. Parlament je svoje mnenje, ki ni zavezujoče, že sprejel.
Zapleta pa se, ker so različni elementi svežnja tesno prepleteni, tako da v skladu s priljubljenim bruseljskim rekom ni nič dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno.
Bistveno vprašanje je tudi pogojevanje evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Poljska in Madžarska sta na primer napovedali, da ne bosta ratificirali zakonodaje o lastnih virih, če ne bo zadovoljive rešitve glede vladavine prava.
V povezavi z vladavino prava je Clauss v petek izpostavil, da so pogajanja izjemno zapletena, a da bo nemško predsedstvo kmalu predstavilo predlog. Svet bo predlog sprejemal s kvalificirano večino, parlament pa z navadno večino.
Ob tem je nemški veleposlanik opozoril, da ta mehanizem v proračunu EU ne more biti nova oblika postopka po 7. členu. "Cilj je zavarovati proračun EU in prvič tudi kaznovati kršitve vladavine prava pri uporabi proračunskih sredstev," je dejal.
