Nafta in plin

Odnosi med Grčijo in Turčijo vse bolj napeti, EU razmišlja o uvedbi novih sankcij

S.R./STA
28. 8. 2020, 21.20
Posodobljeno: 28. 8. 2020, 21.25
Deli članek:

Evropska unija razmišlja o uvedbi novih sankcij proti Turčiji zaradi njenih aktivnosti v vzhodnem Sredozemskem morju, je danes po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU v Berlinu opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell.

Reuters
Odnosi med Grčijo in Turčijo so se v zadnjih dneh zaostrili predvsem zaradi turških raziskav možnosti črpanja nafte in plina v vzhodnem Sredozemskem morju.

"Strinjali smo se, da bi lahko ob pomanjkanju napredka pri sodelovanju Turčije pripravili seznam nadaljnjih omejevalnih ukrepov," je povedal Borrell. O teh bi vrh EU razpravljal 24. septembra. EU želi po njegovih besedah dati "resno možnost dialogu", a je trdna v podpori svojima članicama Cipru in Grčiji. Ankaro je pozval, naj se odreče enostranskim aktivnostim, kar je osnovni pogoj za napredek v dialogu. 

Med ukrepi, ki bi jih lahko uvedli, je omenil prepoved uporabe pristanišč članic EU za Turčijo in zaseg ladij, ki bi sodelovale pri vrtanju nafte in plina. Lahko pa bi razmislili tudi o sankcijah proti celotnim sektorjem turškega gospodarstva. Vendar pa bi te v igro prišle samo, če bolj ciljno usmerjene sankcije proti vrtanju ne bodo učinkovale, je pojasnil. 

Tudi nemški zunanji minister Heiko Maas je dejal, da bo EU o razširitvi sankcij proti Turčiji razpravljala na septembrskem vrhu. "Odnosi med Evropsko unijo in Turčijo so zaradi dogodkov v vzhodnem Sredozemlju več kot napeti," je opozoril Maas. Kot je dodal, pa odločitev o novih sankcijah ne bo do septembra, ter izrazil upanje, da se bodo napetosti do takrat vendarle zmanjšale. 

V Grčiji upajo, da se bodo spametovali

Atene so pozdravile izid današnjega neformalnega srečanja zunanjih ministrov. "Mislim, da je Grčija dobila, kar je lahko. To so možne sankcije, če Turčija ne bo izbrala deeskalacije in se ne bo vrnila k dialogu," je povedal grški zunanji minister Nikos Dendias za grške medije. "Upam, da se bo Turčija spametovala, končala provokacije, arbitrarna dejanja in kršenje mednarodnega prava," je poudaril. 

Na drugi strani je sporočilo iz Berlina razjezilo Turčijo. Iz Ankare so sporočili, da podpora EU "maksimalističnim" stališčem Grčije in Cipra ignorira legitimne zahteve Ankare in predstavlja izvir napetosti. 

"Medtem ko Turčija vedno znova poudarja dialog in diplomacijo, vrnitev EU k retoriki sankcij ne bo pomagala rešiti obstoječih problemov in bo še okrepila odločnost naše države," je povedal tiskovni predstavnik turškega zunanjega ministrstva Hami Aksoy. "Če želi EU najti rešitev v vzhodnem Sredozemlju, mora delovati nepristransko in mora biti pošten posrednik," je poudaril. 

Nafta in plin

Odnosi med Grčijo in Turčijo so se v zadnjih dneh zaostrili predvsem zaradi turških raziskav možnosti črpanja nafte in plina v vzhodnem Sredozemskem morju. Turčija trdi, da raziskave potekajo v njenem epikontinentalnem pasu, Grčija pa, da v njeni izključni gospodarski coni. V podoben ozemeljski spor se je Turčija zapletla tudi s Ciprom. 

Nemčija kot predsedujoča svetu EU skuša igrati posredniško vlogo za razrešitev spora. Zaskrbljenost je danes izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Zavzela se je, da bi Grčija in Turčija, zaveznici v Natu, spore razrešili. "To nas ne more pustiti hladne," je dejala.