Ruski predsednik Vladimir Putin je danes slovesno naznanil, da je moskovski inštitut za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja po skrajšanem postopku izdelal cepivo proti virusu sars-cov-2, ki so ga pomenljivo poimenovali Sputnik V. Seveda po slovitem ruskem satelitu, ki so ga Rusi med hladno vojno pognali v vesolje še preden je tam »vihrala« ameriška zastava.

Putin je razkril še, da se je že cepila ena od njegovih hčera. Testi naj bi pokazali, da je cepivo varno in učinkovito, imunost pa je dolgoročna, čeprav so tretjo fazo testiranja preprosto preskočili. Zaradi novice so med strokovnjaki po svetu že zazvonili alarmi, pri čemer jih poleg same varnosti cepiva skrbi tudi dejstvo, da bi lahko potencialno nevarno cepivo pomenilo nov veter v jadra v zadnjih letih vse glasnejših borcev proti cepljenju. 

Za prvo mesto ni medalj

Rusija je v razvoju tega cepiva doslej opravila zgolj dve fazi testiranja, tretja pa še čaka na prostovoljce. Cepivo se običajno potrjuje šele po tretji fazi, ko je v testiranje vključenih več tisoč oseb in ko se zbere zadostna količina dokazov, da je učinkovito in varno, a so se v Rusiji tokrat odločili za neobičajen pristop. Ravno tretja faza je namreč namenjena temu, da se cepivo preizkusi na največjem možnem vzorcu in se ugotovijo vsi morebitni stranski učinki. 

»Za prvo mesto ni olimpijskih medalj. Goljufanje pri znanstvenem procesu škodi dojemanju glede varnosti cepljenja povsod po svetu. Cilj ni biti prvi, temveč biti prvi na način, ki ljudem daje vero v varnost cepiva,« je pojasnil profesor in strokovnjak za ruske zadeve Matthew Schmidt z Univerze New Haven. Če se bo izkazalo, da rusko cepivo ni varno, bi lahko to znatno povečalo število ljudi, ki cepljenje zavračajo, ter izdatno nahranilo teorije zarote, je dodal. 

Neznank je veliko, prav tako etičnih vprašanj

Po navedbah ruskih oblasti obstaja celo upanje, da bi lahko njihovo cepivo zagotovilo imunski odziv, ki bi trajal tudi do dve leti. Strokovnjaki so nad to trditvijo osupli, saj ne samo da Rusi za to ne morejo imeti nobenih dokazov, temveč je o samem imunskem odzivu človeškega telesa na novi koronavirus znanega premalo. Glede vprašanja, kakšno zaščito nudijo protitelesa in kako dolgo ta traja, obstaja še veliko neznank. 

Kot poroča britanski časnik Guardian, okoli razvoja ruskega cepiva obstaja veliko nejasnoti in etičnih vprašanj. Rusko združenje organizacij kliničnega preskušanja (ACTO) je že konec maja, ko so iz inštituta Gamaleja sporočili, da so cepivo na sebi testirali tudi sami znanstveniki, pojasnilo, da gre za »grobo kršitev« vseh znanstvenih norm in da so znanstveniki na inštitutu pod velikim pritiskom, da bi osrečili tiste na oblasti, še poroča britanski časnik. Sledilo je testiranje prostovoljcev, vključno z vojaki, pri čemer se je pojavilo veliko etičnih dilem zlasti glede tega, ali je bilo resnično prostovoljno in ali so pozneje o morebitnih stranskih učinkih poročali objektivno. 

Pa varnost?

Pri Guardianu poudarjajo, da je realnost ta, da se učinkovitost najrazličnejših cepiv po svetu na splošno zelo razlikuje. Cepiva proti sezonski gripi z vidika zaščite, ki jo nudijo, denimo veljajo za sila povprečna. Cepivo proti otroški paralizi, ki ga je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja razvil ameriški virolog Jonas Salk, na drugi strani velja za odlično, a je terjalo nekaj časa, da je na virus otroške paralize oziroma poliovirus postalo imuno celotno ameriško prebivalstvo. A tudi pri tem »odličnem« cepivu so se sprva pojavile nezanemarljive težave. V incidentu leta 1955 so zaradi napake pri izdelavi cepiva v laboratoriju Cutter Laboratories večje število ljudi z otroško paralizo okužili, namesto da bi jih pred njo obvarovali. V ZDA je po nekaterih podatkih takrat zaradi cepiva za blažjo obliko otroške paralize zbolelo približno 40.000 otrok in odraslih, približno 200 otrok je postalo hromih, deset ljudi pa naj bi umrlo. Incident je hkrati močno spodkopal zaupanje v Salkovo tako imenovano »čudežno cepivo,« a je bil kriv laboratorij, saj so ljudem zaradi napake v postopku deaktivacije virusa vbrizgali »živ« virus.

»Strah me je, da je Putin ravnokar zmanjšal število ljudi, ki se bodo pripravljeni cepiti s katerim koli cepivom,« je pojasnil Schmidt. Da so pri razvoju cepiva proti sars-cov-2 na vidiku težave, je opozarjala že Svetovna zdravstvena organizacija, ki je svarila, da razvoj poganja tako imenovan »nacionalizem cepljenja.«