Znanstveniki so preučili različne scenarije ter ugotovili, da bi v najboljšem primeru lakota kot posledica pandemije zahtevala 111.000 otroških življenj, v najslabšem pa 178.000, piše na spletni strani revije. Avtorji članka opozarjajo, da bi bile lahko številke še višje, saj še nihče ne ve, koliko časa bo koronavirusna kriza še trajala.

Posvarili so tudi, da je zdravje otrok ogroženo tudi zato, ker zaradi pandemije niso dostopne vse zdravstvene storitve, kot sta denimo oskrba bolnih otrok ter cepljenje.

Pred pandemijo je bilo zmerno do hudo podhranjenih okoli 47 milijonov otrok, mlajših od pet let. Težave v gospodarstvu in ukrepi za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom so v revščino pahnili dodatnih 140 milijonov ljudi, ki morajo preživeti z manj kot 1,90 dolarja na dan. Iz tega izhaja, da bo zaradi pandemije letos podhranjenih še dodatnih 6,7 milijona otrok. Več kot polovica med njimi, 57,6 odstotka, jih je iz Južne Azije, 21,8 odstotka pa iz Podsaharske Afrike, opozarjajo avtorji študije.

Vodje štirih agencij ZN so v odzivu na študijo izpostavili, da so majhni otroci tisti, ki jih je koronavirusna kriza najhuje prizadela. "Za več milijonov otrok obstaja tveganje, da ne bodo dobili tistega, kar potrebujejo za preživetje in razvoj," so zapisali.

Po njihovi oceni bi potrebovali najmanj 2,4 milijarde dolarjev (okoli dve milijardi evrov), da bi lahko otroke zaščitili pred najhujšimi posledicami pandemije. S tem denarjem bi podhranjene otroke ustrezno zdravstveno oskrbeli, dopolnili njihovo prehrano ter jim zagotovili dodaten vitamin A, so še zapisali vodje Sklada ZN za otroke (Unicef) Henrietta Fore, Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo Qu Dongyu, Svetovnega programa za hrano (WFP) David Beasley ter Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus.