Zasedanje se je po poročanju Bloomberga začelo z opozorilom predsednice Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde, da so finančni trgi mirni le zato, ker pričakujejo dogovor o zajetnem svežnju za okrevanje, in da se bo vzdušje spremenilo, če dogovora ne bo.

Nemška kanclerka Angela Merkel je voditelje opozorila, da se EU sooča z zelo zelo težkimi časi, in se vprašala, ali vsi dejansko razumejo, kako resen je položaj. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je vztrajal pri tem, da je za nepovratna sredstva namenjenih 500 milijard evrov, ter pozval k dogovoru pred koncem poletja, da bi se izognili pretresom na finančnih trgih in pritiskom zaradi brexita.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je voditelje pozvala, naj stopijo skupaj in se hitro dogovorijo o svežnju za okrevanje, ki vključuje pandemično prilagoditev prihodnjega večletnega proračuna unije v vrednosti 1100 milijard evrov ter sveženj za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, od tega naj bi šlo 500 milijard za nepovratna sredstva in 250 milijard za posojila.

Predlog 750-milijardnega svežnja za okrevanje je po navedbah von der Leynove uravnotežen in ambiciozen. "Evropa si ne more privoščiti, da bi zamudila to priložnost," je poudarila pred začetkom zasedanja.

Tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je pozval k enotnosti, češ da je čas razkošje, ki si ga ne morejo privoščiti. Parlament sicer opozarja na svojo ključno vlogo v procesu in na svoje stališče, da je 500 milijard nepovratnih sredstev nujen minimum.

Češki premier omenja veto

Sicer pa mediji med drugim ob začetku poročajo o tem, da češki premier Andrej Babiš grozi z vetom, če ne bodo upoštevani njegovi pomisleki glede ključa za izračun nacionalnih ovojnic, ki da je preveč osredotočen na merilo brezposelnosti.

Boljše vzdušje

Voditelji članic EU se bodo danes na virtualnem zasedanju prvič pogovorili o predlaganem svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Vzdušje je tokrat po navedbah virov pri EU boljše, kot je bilo ob propadlih proračunskih pogajanjih vrha unije v februarju.

Voditelji, med njimi slovenski premier Janez Janša, naj bi danes potrdili konsenz glede petih točk: da EU potrebuje izjemen odziv na krizo brez primere, da se ta financira z zadolžitvijo komisije na finančnih trgih, za kar se dvigne prag lastnih virov, da se osredotoči na najbolj prizadete sektorje in regije, da se proračun in sklad obravnava skupaj ter da se ohrani zelene in digitalne ambicije.

Viri izpostavljajo zlasti dvig praga lastnih sredstev, ki bo omogočil financiranje okrevanja. Če se danes doseže dogovor o tem, bo to pomemben prvi korak, so pojasnili. Ukrep bodo sicer morali ratificirati parlamenti članic unije.

Druga ključna vprašanja, na primer glede obsega sklada za okrevanje in večletnega proračuna, razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili ter glede nacionalnih ovojnic, pa bodo zelo verjetno ostala odprta.