Napetosti med azijskima velesilama niso nič novega. Državi si delita 3.500 kilometrov dolgo mejo, ki ni bila še nikoli pravno razmejena. A torkov incident je bil prvi fizični spopad s smrtnimi žrtvami po letu 1975. Tokrat je počilo na visoko ležečem območju v Himalaji, ki meji na eni strani na indijsko regijo Ladakh in na drugi na kitajski Tibet. V spopadih, ki naj bi se zgodili brez strelnega orožja, s pestmi, kamni in palicami, je bilo ubitih vsaj 20 indijskih vojakov, trdijo indijske oblasti. Tudi na kitajski strani so bile žrtve, a vojaško vodstvo kitajske vojske o številkah noče govoriti. po zadnjih informacijah naj bi sicer za smrti bil kriv teren. Vojakom bi naj med ravsom spodrsnilo in mnogi so zgrmeli po skalnatih pobočjih najvišjega gorovja na svetu.
Kako se je začelo?
Po navedbah indijskih virov, naj bi kitajske sile maja prečkale mejo na treh različnih točkah in tam vzpostavile stražne baze. Kmalu za tem so se zgodili prvi spopadi, v katerih je bilo nekaj vojakov tudi ranjenih. Indija je nato v regijo napotila več vojakov, incidenti pa so se nadaljevali.
Da bi umirili strasti sta indijska in kitajska stran prejšnji teden, na srečanju v mejnem mestu Maldo na kitajski strani, dosegli dogovor o začasnem premirju, da bi lahko zgladili nestrinjanja. "Nadaljevali bomo z diplomatskimi in vojaškimi srečanji, da rešimo situacijo in zagotovimo mir na mejnih območjih," so takrat sporočili z indijskega zunanjega ministrstva, njihovi kitajski kolegi pa so dejali, da so z indijsko stranjo dosegli "pozitiven konsenz" o reševanju obmejnih sporov.
A miru kot kaže ni in ne bo. Indijski mediji poročajo, da naj bi indijska vojska kitajskim vojakom prepustila zasedena območja, kitajsko zunanje ministrstvo pa trdi, da so indijski vojaki dvakrat prestopili mejo in s tem izzvali spopade.
Zgodovina indijsko-kitajskih mejnih sporov
Indija je sicer mejni spor s Kitajsko podedovala od Britancev, ki so kolonialno zasedali Indijo in leta 1914 s tibetansko in kitajsko vlado sklenili dogovor o meji. Tega dogovora sodobna kitajska vlada ne priznava in zato za svoje šteje velike dele ozemlja, ki je takrat pripadlo Indiji.
Prvi mejni spor med modernima Indijo in Kitajsko sicer sega v leto 1959, ko je tedanji indijski premier Jawaharlal Nehru obiskal Peking in izpostavil nestrinjanje glede kitajskih zemljevidov, ki so mejo zarisovali južneje kot so jo zarisali britanski kolonisti. Tedanji kitajski premier Zhou Enlai je odgovoril, da Kitajska kolonialnih meja ne sprejema.
Prvi mejni spopad med državama se je nato zgodil leta 1962, ko so kitajski vojaki planili na ozemlje, ki ga je zasedala Indija. Po štirih tednih vojskovanja so se kitajske sile umaknile, a so obdržale dele severnega Kašmirja.
Strani sta se spopadli še leta 1967 in 1975, v spopadih pa je umrlo več sto vojakov na obeh straneh.
Zadnji konflikt se je pripetil leta 2017, ko sta velesili svoji vojski napotili v regijo Doklam, ki se sicer nahaja v sosednji državi Butan. Kitajska je tam namreč gradila cesto, indijska vojska pa je hotela to preprečiti. Konflikt se je zaključil po diplomatskem posredovanju in brez smrtnih žrtev.
