Država bo v okviru ukrepa delodajalcem v celoti financirala stroške enega od delovnih dni v podjetjih, v katerih je zaradi epidemije novega koronavirusa prišlo do bistvenega upada obsega dela, je pred dnevi napovedal hrvaški minister za gospodarstvo Darko Horvat.
Gre za naslednjega v nizu vladnih predlogov za ohranitev čim več delovnih mest v luči krize, ki jo je povzročila pandemija novega koronavirusa. V Zagrebu se zavedajo, da bo zaradi krize ukinjenih veliko delovnih mest, a si prizadevajo, da bi ohranili vsaj "kritično maso", ki bo omogočala hitrejši vnovični zagon gospodarstva v drugi polovici tega leta in prihodnje leto.
Horvat je pojasnil, da ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega tedna ne bo namenjen vsem podjetjem, temveč bo ciljno usmerjen na tista, ki bodo dokazala težave pri poslovanju zaradi manjšega obsega naročil. Gre predvsem za družbe v predelovalni industriji.
Metodologijo za izvajanje subvencioniranja v praksi še pripravljajo. Ob tem preučujejo tudi izkušnje drugih držav, med drugim Slovenije, je dejal hrvaški minister za delo in pokojninski sistem Josip Aladrović ob predstavitvi vladnega predloga na hrvaški televiziji. Končni vladni predlog ukrepa je pričakovati do konca junija.
Tako delodajalci kot vodilni sindikati pozdravljajo vnovično možnost uvedbe skrajšanega delovnega tedna. V sindikatih menijo, da bi morala država tak ukrep uveljaviti že v prvem pomladanskem svežnju za pomoč gospodarstvu zaradi negativnih učinkov zdravstvene krize.
Po nekaterih izračunih bo skrajšani delovni teden proračun stal približno 400 milijonov kun mesečno (okoli 53 milijonov evrov). Del nameravajo zagotoviti s sredstvi iz mehanizmov EU, tudi nove posojilne sheme Sure, ki naj bi zaživela poleti.
V vladi prevladuje stališče, da ukrepa ne bi opredelili z novim zakonom, temveč bi bil to eden od ukrepov, ki bi ga izvajali v okviru aktivnosti hrvaškega zavoda za zaposlovanje.
Na Hrvaškem je od leta 2009 obstajala zakonska možnost skrajšanega delovnega tedna, a jo je desnosredinska vlada premierja Andreja Plenkovića leta 2017 odpravila, češ da se je njena učinkovitost zmanjšala zaradi postopne krepitve hrvaškega gospodarstva po finančni in gospodarski krizi pred desetletjem. Država je v tistem času za podjetja v določenih panogah predvidevala subvencijo v višini 40 odstotkov zneska bruto plače zaposlenih za dela prost dan med tednom.
