Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na seji Sveta za nacionalno varnost vojaškim in civilnim uradnikom dejal, da Turčija ne bo odstopila od namer črpanja nafte v vzhodnem Sredozemlju. “Turčija bo še dalje brezkompromisno branila svoje pravice in interese na kopnem, v zraku in v morju,” je dejal Erdogan.

“Grčija, Egipt in nekatere druge države nas hočejo izločiti iz pravične delitve energije v Sredozemlju,” pa je kasneje za medije dejal turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu. “Vsak dogovor, ki izključuje Turčijo, ne more preživeti in ni veljaven,” je dejal minister.

Vzhodni del Sredozemskega morja pod morskim dnom skriva večje količine energentov. Te izkoriščajo Ciper, Izrael in Egipt, svoj delež pa hoče tudi Turčija. Ta od leta 1974 del Cipra zaseda z vojsko, potem ko je ciprska vlada želela otok združiti z Grčijo. Turčija zdaj ostro nasprotuje enostranskemu črpanju nafte.

Evropska unija, Egipt in Izrael so sicer vzpostavile forum za promocijo svojih interesov, Turčija pa je v odgovor svoje ladje za raziskovanje morskega dna zavarovala z vojaško floto.

Ankara se je ob tem z mednarodno priznano vlado Libije dogovorila glede morske meje med državama, po katerem bi Turčija dobila del sredozemskega morja, za katerega Grčija trdi, da po mednarodnem pravu pripada njej. Turčija je zato v Libijo poslala svoje vojake in plačance, da bi omenjeni vladi pomagali pri boju proti odpadniškemu generalu Halifu Haftarju, ki ga podpirajo Egipt, Združeni arabski emirati in Rusija.