"Današnje tehnologije zahtevajo, da se cepivo shranjuje pri minus osmih stopinjah Celzija," je v Ženevi dejal Bourla in dodal, da v Afriki za kaj takega verjetno ni ustrezne infrastrukture. "Zato sem prepričan, da bomo s cepivom najprej prisotni v zahodnih državah."

Kot je še dodal, bodo podjetja nato v drugi fazi poskusila razviti izdelke, pri katerih ne bo treba zagotoviti tako ekstremnih pogojev za shranjevanje. Ob tem je dodal, da Pfizer doslej ni še z nobeno od vlad podpisal pogodbe o prodaji cepiva.

Kljub napredku v raziskavah cepiva proti novemu koronavirusu še ni. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se z razvojem cepiva trenutno po svetu ukvarja okrog 125 različnih skupin strokovnjakov, kakšnih ducat učinkovin pa se trenutno preverja s kliničnimi študijami. A proizvajalci so zelo optimistični. V podjetju AstraZeneca upajo, da bodo že do konca leta na trgu prisotni z ustreznim proizvodom.

V IFPMA ocenjujejo, da bo treba za preskrbo človeštva proizvesti okrog 15 milijard odmerkov novega cepiva. Generalni direktor IFPMA Thomas Cueni je v zvezi s tem poudaril, da je to za farmacevtsko industrijo velikanski izziv. Gre za trikrat več cepiva od običajne letne proizvodnje, če se odšteje cepiva proti gripi.

Predstavniki podjetij so danes napovedali tudi, da bodo cepiva za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom trgu ponudile po proizvodni ceni. Ta zaveza velja, dokler bo v veljavi izredno stanje, razglašeno s strani Svetovne zdravstvene organizacije, je obljubil vodja raziskav pri Johnson & Johnsonu Paul Stoffels. Glede na ocene, naj bi odmerek cepiva proti koronavirusu stal le nekaj dolarjev.