Mednarodna organizacija Marie Stopes (MSI) je na začetku aprila podala oceno, da bi koronakriza lahko imela uničujoče posledice za številne ženske. V organizaciji so posvarili, da je zaradi omejevanja potovanj in karantene oteženo zagotavljanje kontracepcije in dostop do storitev, povezanih z reproduktivnim zdravjem, med drugim tudi do varnih splavov. Ocenili so, da bi brez dostopa do načrtovanja družine do konca leta lahko ostalo 9,5 milijona žensk in deklet po svetu, v kolikor pa se življenje vrne na stara pota v treh mesecih, pa bi ta številka znašala štiri milijone. Manko storitev bi privedel do treh milijonov dodatnih nezaželenih nosečnosti, 2,7 milijona tveganih splavov in 11 tisoč smrti, povezanih z nosečnostjo.

Epidemijo je za "začasno" prepoved splava izkoristilo osem ameriških zveznih držav (Teksas, Arkansas, Alabama, Iowa, Lousiana, Ohio, Oklahoma, Tennessee), oblasti teh držav so splav namreč označile za nenujni zdravstveni poseg. V nekaterih državah so po pritožbah nevladnih organizacij in različnih skupin za ženske pravice, ki so vložile tudi tožbe in zvezna sodišča pozvale k označitvi prepovedi splava za neustavno, pozivom le prisluhnili. Spet drugje situacija ostaja nespremenjena - v Arkansasu je ženskam še vedno na voljo zgolj medikamentozni splav (umetna prekinitev nosečnosti z abortivnimi tabletami v zgodnjem obdobju nosečnosti) - čeprav je Zdravstvena svetovna organizacija pred dnevi dala jasno vedeti, da splav sodi med nujne zdravstvene storitve.

Na Poljskem je bil abortus zakonsko prepovedan tudi v času pred epidemijo, ženske so potovale v druge evropske države, da bi varno in legalno splavile. Z omejitvijo gibanja pa jim je bilo odvzeto tudi to. 

Zaradi okrnjenih ginekoloških storitev so se v Angliji že pred dnevi odločili, da lahko ženske tableti za umetno prekinitev nosečnosti do 10. tedna vzamejo kar doma (prvo bi sicer morale zaužiti v ordinaciji), s prehodnim telefonskim pogovorom z ginekologinjo ali ginekologom. Čeprav so bile nekatere nevladne organizacije do te odločitve britanskega ministrstva za zdravje skeptične, ker naj bi bil postopek lahko tvegan, so medicinski strokovnjaki mirili, da je ženskam nujna zdravstvena pomoč vedno na voljo tako kot vsem ostalim ter da je ukrep zgolj začasen.

Kako je pri nas?

Obravnava žensk, ki želijo prekiniti nosečnost, v Sloveniji vsekakor sodi med nujne storitve, ki se izvajajo, kljub omejitvam zaradi epidemije koronavirusa. Po besedah predstavnika odnosov z javnostmi Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana omenjeni ginekološki posegi potekajo nemoteno. To je zagotovil tudi doc. dr. Leon Meglič, predstojnik Služb medicinske dejavnosti skupnega pomena na Ginekološki kliniki. 

V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti (šteto od 1. dne zadnje menstruacije).

Na Nacionalni inštitut za javno zdravje Republike Slovenije smo naslovili vprašanje, ali se je ševilo splavov v Sloveniji zmanjšalo v času epidemije v primerjavi s preteklim obdobjem, ko je bil covid-19 še neznanka. Odgovorili so nam, da se podatki o številu splavov spremljajo za nazaj ter da trenutno ne razpolagajo s podatki za marec ali april.

Kot je povedala Barbara Mihevc Ponikvar, dr.med., se pacientke, ki želijo prekiniti nosečnost, tudi v času epidemije obrnejo na svojega ginekologa oziroma ginekologa, ki ga nadomešča. “Pokličejo naj na telefon za naročanje in bodo prejele ustrezna navodila. Glede postopka so med izvajalci lahko določene razlike, glede na to, kako so dogovorjeni z lokalno bolnišnico. V nekaterih primerih se izda smo e-napotnica za obravnavo v bolnišnici, v ostalih pa opravi ženska pregled predhodno pri svojem ginekologu,” je sporočila in dodala, da je za varnost pacientk in osebja tudi v primeru teh posegov poskrbljeno tako kot pri ostalih zdravstvenih obravnavah in operacijah: z natančno epidemiološko anamnezo in uporabo zaščitne opreme.

Pacientke, pri katerih obstaja sum ali potrjena okužba s koronavirusom, obravnavajo ločeno.