Etiopska tradicija imenovanja ne pozna priimkov. Sinovi dobijo svoje ime in ime očeta, včasih pa še ime starega očeta. Tedros, kakor ga kličejo doma, se torej ne piše ne Adhanom, ne Ghebreyesus. To sta le imeni njegovih najbližjih moških prednikov.

Rojen leta 1965 v revni provinci Tigraj na severu Etiopije, je že kot majhen izkusil tragedijo bolezni, ko mu je pri rosnih treh ali štirih letih za posledicami ošpic umrl mlajši brat. "Tega nisem mogel sprejeti in tega ne sprejmem niti danes," je v pogovoru za ameriško revijo Time dejal Tedros. "Ljudje ne bi smeli umreti, ker so revni. Sramotno je, da jih pustimo umreti, ko pa imamo sredstva," je prepričan. "To je tisto, kar me motivira."

Tedros je v Asmari, ki je danes prestolnica Eritreje, diplomiral iz biologije. Pri 23 letih je štiri mesece študiral na Danskem. Tam je videl, kaj pomeni javno zdravstvo in dojel, da bi njegov brat preživel, če bi le bil rojen drugje. "Zakaj ljudje umirajo, če pa imamo sredstva?"

Odtlej je svoje življenje posvetil enemu cilju - zagotavljanju univerzalno dostopnega javnega zdravstva. Magistriral je na Univerzi v Londonu, doktoriral pa na univerzi v Nottinghamu in sicer iz skupnostnega zdravstva. Leta 2001 je prevzel vodenje regionalnega odbora za zdravstvo v Tigraju in požel zavidljive rezultate. V času njegovega predsedovanja odboru se je tamkajšnja pojavnost bolezni AIDS, ki Afriko pesti že desetletja, znižala za več kot 20 odstotkov, pojavnost smrtonosnega meningitisa pa za skoraj 70 odstotkov. Ni pozabil na bolezen, ki je vzela njegovega brata. Precepljenost na ošpice so takrat dvignili na kar 98 odstotkov vseh otrok.

Etiopija
Profimedia
Vse več žensk v Etiopiji rojeva v zdravstvenih ustanovah, kar bistveno znižuje umrljivost med novorojenčki.

Čeprav Tedros ni zdravnik se je njegovo razumevanje zdravstvenega sistema izkazalo za nepogrešljivo v boju z boleznimi, ki jim je vzrok družbena neenakost. Leta 2005, ko je bil imenovan za zdravstvenega ministra Etiopije, je ta afriška država zabeležila 123 smrti otrok na 1.000 rojstev. Do leta 2011 se je ta številka zmanjšala na 88. Poglaviten vzrok za smrti, predvsem v revnih predelih sveta, niso nujno neozdravljive bolezni, pač pa dejavniki, ki onemogočajo dostop do zdravstva. To so med drugimi število zdravnikov, število in oddaljenost zdravstvenih domov ter higienske in druge navade družbe. "Velika prepreka pri preprečevanju umrljivosti otrok so tradicionalna rojstva na domu," je Tedros razložil leta 2012 v pogovoru z Ameriško agencijo za mednarodni razvoj (USAID). "Ko sem pred kratkim obiskal Tigraj me je resnično razveselilo, kar sem videl. Insitucionalna rojstva so se močno povečala. Pred nekaj leti je manj kot 10 odstotkov mater rodilo v ustanovah, zdaj v nekaterih vaseh več kot polovica žensk rojeva v zdravstvenih ustanovah, ponekod tudi do 70 odstotkov."

Med njegovim ministrovanjem se je smrtnost zaradi malarije znižala za 75 odstotkov, smrtnost zaradi tuberkoloze pa za 64 odstotkov. Število okuženih z virusom HIV se je znižalo za 90 odstotkov. Kako mu je to uspelo? Osredotočil se je na infrastrukturo: postavil je 3.500 novih zdravstvenih centrov in 16.000 zdravstvenih izpostav, ki so večini prebivalcev najbližjega zdravnika približale na manj kot 10 kilometrov. Ustanovil je 30 novih šol, ki so v petih letih izobrazile 38.000 zdravstvenih delavcev in jih zaposlil v zdravstvenih centrih in izpostavah. Te šole na letni ravni izobrazijo 3.000 novih zdravstvenih delavk in delavcev.  

Maja 2017 je Svetovna zdravstvena organizacija prvič v zgodovini izvolila svojega šefa. Generalnega direktorja je pred tem, za zaprtimi vrati, imenoval izvršni odbor, sestavljen iz 34 držav članic WHO. Tokrat so zanj, na anonimnih volitvah, glasovale vse članice, ki plačujejo članarino. Teh je tedaj bilo 185. Tedros je v tretjem krogu volitev britanskega kolega Davida Nabarra premagal s 133 glasovi proti 50, dva delegata sta se glasovanja vzdržala. "Slišim vas in delal bom v smeri vaših sporočil," je med bučnim aplavzom ob imenovanju dejal Tedros. Za kakšna sporočila je šlo? Predstavniki držav so pozivali k večji učinkovitosti in odgovornosti WHO do najbolj ranljivih in zapostavljenih področij na svetu.

donald trump
Profimedia
Ameriški predsednik Donald Trump je krivdo za širitev zloglasnega virusa naprtil WHO in prekinil financiranje.

Tedros se te dni sooča s kritikami, da naj bi se WHO nepravilno odzvala na pojav novega koronavirusa sars-cov-2. Ameriški predsednik Donald Trump je organizacijo obtožil, da je preveč osredotočena na Kitajsko. Danes je zato napovedal, da bodo ZDA prenehale plačevati članarino. "Združene države Amerike in Kitajska bi se morali združiti v skupnem boju proti temu nevarnemu sovražniku," je v odgovor na kritike v začetku aprila dejal Tedros. "To je igranje z ognjem. Ko pride do razpok na državnih ravneh, takrat virus zmaga. Za božjo voljo, izgubili smo že več kot 60.000 državljanov tega sveta." Odtlej je število potrjenih smrti naraslo že na 130.000. 20 odstotkov so jih zabeležili samo v ZDA, skoraj 17 odstotkov v Italiji, dobra dva odstotka in pol na Kitajskem.

"Enotnost je edina možnost, da porazimo ta virus. Če ne verjamete v enotnost, če niste enotni, se pripravite na najslabše," je ob tem še opozoril generalni direktor WHO, ki se še vedno sprašuje: "Zakaj ljudje umirajo, če pa imamo sredstva?"