Hrvaški premier Andrej Plenković je na novinarski konferenci v Banskih dvorih povedal, da bo vlada nov sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu v krizi, ki jo je povzročila pandemija novega koronavirusa, v parlament poslala v četrtek. Navezuje se na sveženj, sprejet marca, ki so ga večinoma že uveljavili.

Niz ukrepov

Po novem bo namesto zneska najnižje plače 3250 kun (440 evrov) na delavca, ki jih bo država za marčevske plače nakazala podjetjem, ki niso odpuščala, bo država aprila in maja v ta namen podjetjem nakazala po 4000 kun (540 evrov) na delavca. Obenem bo prevzela tudi breme plačila vseh obveznosti na plače, kar mesečni znesek zvišuje na 5460 kun (738 evrov), je dejal Plenković. Povedal je, da je država za ohranitev delovnih mest s prispevki za plače delavcev namenila 8,5 milijarde kun (1,15 milijarde evrov).

Drugi ukrep se nanaša na plačilo davčnih obveznosti. Majhnim in srednje velikim podjetjem, ki letno ustvarijo do 7,5 milijona kun (okoli milijon evrov) prihodka - takšnih je okoli 93 odstotkov vseh podjetij na Hrvaškem - ki bodo zaradi pandemije koronavirusa izgubila med 20 in 50 odstotkov svojih prihodkov, v naslednjih treh mesecih ne bo treba plačati davčnih obveznosti in bodo lahko svoje obveznosti izpolnila naknadno, in sicer brezobrestno v roku 24 mesecev. Podjetja, katerim bodo prihodki upadli za več kot 50 odstotkov, pa bodo v naslednjih treh mesecih v celoti oproščena davkov.

Velika podjetja, ki imajo več kot 7,5 milijona kun prihodkov letno, bodo v primeru padca prihodkov v višini od 20 do 50 odstotkov davke enako kot manjša podjetja plačala s 24-mesečnim odlogom, v primeru padca prihodkov za več kot 50 odstotkov pa proporcionalno - če bodo izgubila 75 odstotkov prihodkov, bodo plačala davek na 25 odstotkov prihodkov, je pojasnil Plenković.

Tretji element novih ukrepov za podjetja je plačilo davka na dodano vrednost, in sicer ga podjetjem ne bo treba plačati, dokler ne bodo dobili plačanih izdanih računov, tako kot trenutno velja za majhne podjetnike.

Posebne ukrepe so pripravili za pomoč kmetijstvu in turizmu. Med drugim bodo morali v javnih nabavah, kot so tiste za vojsko in bolnišnice, najmanj 60 odstotkov živil zagotoviti pri domačih proizvajalcih. Odkupili bodo tudi vse presežke mleka od kmetov.

Plenković je tudi napovedal zmanjšanje izdatkov ministrstev na najbolj nujne potrebe. Podobne ukrepe pričakuje tudi v lokalni samoupravi in javnih podjetjih.

Napovedal je pogajanja s sindikati o nujnem znižanju plač v javnem sektorju. Vlada načrtuje, da bodo nižje plače sledile že za april. Poudaril pa je, da izplačila pokojnin niso vprašljiva.

Hrvaški premier je tudi povedal, da bodo potrebni denar za premostitev krize najprej zagotovili na domačem finančnem trgu, potekajo pa tudi pogovori z mednarodnimi finančnimi institucijami. Ocenil je, da bi se Hrvaška finančno lažje soočila s krizo, če bi že bila v območju evra.