Na petkovem sestanku naftnega kartela OPEC in Rusije, je slednja zavrnila nadaljnje reze pri proizvodnji nafte. »Glede na danes sprejeto odločitev, od 1. aprila letos dalje, niti mi, niti katerakoli druga država, nismo zavezani k zmanjšanju proizvodnje nafte,« je po sestanku dejal ruski minister za energijo Aleksander Novak, poroča tiskovna agencija Reuters.

V nedeljo je nato glavni proizvajalec nafte v Saudovi Arabiji Aramco sporočil, da bo na trgu ponudil svoje naftne rezerve, povečal pa bo tudi proizvodnjo. Zaradi povišanja ponudbe nafte, ob že tako nizkem povpraševanju zaradi posledic koronavirusa, so tako danes strmoglavile cene.

Za 159-litrski sod severnomorske nafte brent, ki bo dobavljena maja, je bilo treba zjutraj odšteti 32,83 dolarja, kar je 12,44 dolarja manj kot v petek. Teksaška nafta za dobavo aprila je izgubila prav tako 12,44 dolarja in padla na 28,84 dolarja, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Ruska strategija: omejitev dosega ZDA

Rusija, ki je več let sodelovala z državami OPEC pri dogovoru glede rezov proizvodnje nafte, je v petek od teh dogovorov najverjetneje odstopila, da bi pritisnila na ameriške proizvajalce nafte, pišejo tuji mediji. Američani v doslej dogovorjenih rezih niso sodelovali in so zato lahko razširili svoj dostop do tujih trgov. Ruski proizvajalci so zaradi rezov morali lastno širitev ustaviti oziroma omejiti.

Saudova Arabija: pritisk na Rusijo ali tekma za tržišča?

Pri odgovoru Saudove Arabije se zdi, kot da gre za pritisk na Rusijo, da znova stopi za pogajalsko mizo. Tako nizke cene nafte namreč niso dobičkonosne za nobenega proizvajalca. A lahko bi šlo tudi za čisto sebični poslovni interes. S še nižjimi cenami od ruskih, bi Aramco lahko prav tako razširil svojo prisotnost na trgih, ki so doslej bili v domeni ameriških konkurentov, piše tiskovna agencija Bloomberg.

Pritisk na podjetja v ZDA

Vsekakor pa bodo največjo težo udarca začutili prav ameriški proizvajalci nafte in zemeljskega plina. Nizke cene nafte bodo namreč zanje postale nedobičkonosne, znižale pa bodo tudi vrednost njihovih rezerv v nafti. Po poročanju časnika Financial Times so ta podjetja tudi visoko zadolžena in sicer z relativno svežimi krediti. V letu 2018 naj bi tako banke proizvajalcem fosilnih goriv zagotovile kredite v skupni višini 654 milijard ameriških dolarjev.

Dolgotrajno nizke cene bi tako lahko privedle do bankrotov, ki bi v primeru krize dodatno zamajali ameriško gospodarstvo. Naftna industrija v ZDA predstavlja namreč nekaj manj kot 10-odstotni delež celotnega bruto družbenega proizvoda.

So pa nizke cene nafte dobra novica za potrošnike in druga podjetja, saj nižajo stroške energije.