Voditelji članic EU so prva resna pogajanja o proračunu EU začeli v četrtek popoldne in jih nadaljevali vso noč in današnji dan. Že od samega začetka je bilo pričakovati, da bodo pogovori zahtevni, kar se je izkazalo za resnično. Kar nekaj kritik je letelo tudi na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela zaradi njegovega načina vodenja pogajanj. Pogajanja so po Michelovih besedah zelo težka, še zlasti zaradi brexita, ki z odhodom ene največjih neto plačnic v prihodnjih sedmih letih v proračunu unije ustvari luknjo v vrednosti od 60 do 75 milijard evrov.

Danes sta skušala vajeti v svoje roke prevzeti nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron, ki pa nista uspela zagotoviti preboja. Evropska komisija je v zadnjem tehničnem predlogu nato oklestila prvotni Michelov kompromisni predlog, ki je obseg proračuna postavil pri 1,074 odstotka BND. A so države očitno ostale predaleč vsaksebi.

Nemška kanclerka je po koncu izpostavila, da so bile razlike preprosto prevelike, in obenem priznala, da je dogovor še daleč in da bo treba zanj še trdo delati. Da so razhajanja še vedno velika, je dejal tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki napoveduje nadaljnje usklajevanje četverice varčnih članic in ocenjuje, da je bil vendarle dosežen premik v pravo smer. Neuspeh je poskušal še dodatno omiliti z besedami, da je bilo v preteklosti vselej potrebnih več srečanj za proračunski dogovor.

Macron pa je izpostavil, da skupna kmetijska politika ne bo plačala brexita. Francoski predsednik je tudi govoril o nadaljevanju proračunskih prizadevanj v naslednjih mesecih, ne tednih.

Bogatejši proti prijateljicam kohezije

Varčni četverici, ki jo sestavljajo Danska, Nizozemska, Švedska in Avstrija in je vztrajala pri odstotku BND, se je 17 prijateljic kohezije po navedbah madžarskega premierja Viktorja Orbana danes zoperstavilo s ponudbo 1,3 odstotka BND, kolikor želi tudi Evropski parlament.

Slovenski premier Marjan Šarec je v nočnem dvostranskem pogovoru z Michelom po neuradnih informacijah ponovno izpostavil tri ključne slovenske prioritete, ki so kohezijska sredstva čim bliže predlogu komisije, ki za Slovenijo predvideva 3,073 milijarde evrov, da ni drastičnega padca sredstev za razvitejšo od dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ter čim manjše zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja.

Kohezijske države so se po Šarčevih navedbah dogovorile, da niti zadnji predlog zanje ni sprejemljiv, ker ne zadosti ambicijam in ne namenja dovolj za kohezijo. "Tudi Slovenija ne more biti gotova, ali bo dobila, kar želi," je dejal. Skupno, plenarno zasedanje, ki je bilo čez dan večkrat preloženo, je trajalo le kratek čas. O tehničnem predlogu, ki ga je predstavila komisija, po Šarčevih besedah sploh niso razpravljali, ker so ugotovili, da je "provokacija po vsem tem, čemur so bili priča v zadnjih 24 urah". Kohezijske države so bile po njegovih navedbah enotne, da danes nima smisla odpirati novega kroga pogajanj, temveč je treba zadeve premisliti, tako da gre vsak domov in še enkrat vse preračuna. "Zadeve je treba zastaviti na novo," poudarja Šarec. Zatika se po njegovih besedah že pri obsegu proračuna. "Dokler ne dobimo boljšega dogovora, nadaljnja pogajanja niso možna," je dejal.

Voditelji bodo očitno soglasje morali iskati bodisi na rednem marčnem vrhu EU ali pa na novem izrednem zasedanju v naslednjih tednih.