Iranski predsednik Hasan Rohani je sestrelitev letala in posledično smrt vseh 176 ljudi na krovu včeraj označil za »katastrofalno napako.« Priznanje je sledilo trem dnevom zanikanja, dokler ni iranska vojska v petek naposled razkrila, da so v stanju »najvišje stopnje pripravljenosti« potniško letalo pomotoma zamenjali za »sovražno tarčo.« Iranske oblasti in vojska pa z opravičilom niso uspele preprečiti, da bi se po državi, vključno s prestolnico Teheran, Širazom, Isfahanom, Hamadanom in Urmio razplamteli protivladni protesti, poroča tiskovna agencija Reuters. 

Oblasti so med protesti začasno pridržale tudi britanskega veleposlanika Roba Macaireja, kar je včeraj zvečer potrdilo britansko zunanje ministrstvo. Ta naj bi pred Univerzo Amir Kabir v Teheranu spodbujal k protestom, a zunanje ministrstvo trdi, da se je zgolj udeležil spominske slovesnosti, na kateri so se poklonili žrtvam letalske tragedije, ko pa je zadeva prerasla v protivladne proteste, naj bi poskušal prizorišče zapustiti. »Aretacija našega veleposlanika v Teheranu brez razloga ali pojasnila pomeni grobo kršitev mednarodnega prava,« je v izjavi za javnost dejal britanski zunanji minister Dominic Raab.

Pozivi k odstopu 

Ajatola Ali Hamenej je star 80, na položaju vrhovnega vodje pa vztraja vse od leta 1989, ko je umrl ustanovitelj Islamske republike Ruholah Musavi Homeini.

Spominska slovesnost je proti večeru prerasla v proteste. Mehdi Karroubi, vodja iranske opozicije, tako imenovanega »zelenega gibanja,« je po priznanju krivde iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja pozval k odstopu, medtem ko se je po navedbah tiskovne agencije Fars pred dvema univerzama zbralo do ljudi, večinoma študentov, pri čemer so nekateri trgali fotografije generala Kasema Solejmanija, ki so ga 3. januarja likvidirali američani. Protestniki so pozivali tudi h kazenskem pregonu odgovornih za tragedijo. Oblasti naj bi na proteste odgovorile s solzivcem.

Iran se je zaradi precejšnjega povišanja cen za gorivo s precej bolj množičnimi protesti soočal konec prejšnjega leta. Ti so domnevno naleteli na najbolj krvav odziv oblasti v 40-letni zgodovini Islamske republike. Po poročanju Reutersa, ki se sklicujejo na izjave treh uradnikov iranskega ministrstva za notranje zadeve, je bilo v manj kot dveh tednih ubitih približno 1500 ljudi. Iran je navedbe označil za »lažno novico,« o precej nižji številki pa so poročale tudi mednarodne organizacije za človekove pravice.