Tsai Ing-wen: prebivalci Tajvana zavračajo politiko Kitajske "ena država, dva sistema"

S.R./STA
11. 1. 2020, 15.32
Posodobljeno: 11. 1. 2020, 15.36
Deli članek:

Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen je po prešteti večini glasov, ki ji kažejo jasno zmago na današnjih predsedniških volitvah, razglasila zmago. Pred tem je poraz priznal njen glavni tekmec Han Kuo-yu.

Reuters
Nova stara predsednica v Tajvanu Tsai Ing-wen.

Tsai Ing-wen je na novinarski konferenci dejala, da mora Peking prenehati z grožnjami Tajvanu z nasiljem. "Upam tudi, da oblasti v Pekingu razumejo, da demokratičen Tajvan in naša demokratično izvoljena vlada ne bosta popustila pod grožnjami," je dejala predsednica, ki so ji zmago napovedovale že volilne ankete zaradi protikitajskega razpoloženja v tajvanski javnosti, ki je posledica trdega pristopa oblasti v Pekingu do prodemokratičnih protestov v Hongkongu.

Dodala je, da izid volitev kaže, da prebivalci Tajvana zavračajo politiko Kitajske "ena država, dva sistema". Dvostranski odnosi morajo temeljiti na miru, enakosti, demokraciji in dialogu, je poudarila. 

Po skoraj vseh preštetih glasovih Tsaijeva med tremi kandidati vodi z okoli 58 odstotkov glasov. To bo njen drugi in hkrati zadnji mandat. 

Zmago so ji napovedovale ankete

63-letna Tsaijeva iz vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP), prva ženska na predsedniškem položaju na Tajvanu, je imela že v večini anket udobno prednost pred 62-letnim Hanom iz opozicijske Nacionalistične stranke (Kuomintang), ki je župan pristaniškega mesta Kaohsiung na jugu otoka. 

V predvolilni kampanji so bili v ospredju odnosi z veliko sosedo, se je pa dotaknila tudi vprašanj gospodarstva, energetike, nacionalne varnosti, širjenja dezinformacij, reforme pravosodja, delovnih pogojev, izobraževanja in socialne varnosti. 19,3 milijona volilnih upravičencev je danes volilo tudi 133 poslancev tajvanskega parlamenta. 

Predsednica je januarja lani zavrnila načrt kitajskega predsednika Xi Jinpinga, po katerem naj bi prišlo do združitve s Tajvanom po načelu "ena država, dva sistema", ki je veljavi tudi v Hongkongu. 

Tajvan ima svojo vlado od leta 1949, ko so se tja po porazu proti komunistom v državljanski vojni zatekli kitajski nacionalisti. Peking ima demokratični otok za del svojega ozemlja in grozi z uporabo sile, če bi se odločil za neodvisnost.