cepite se

Po svetu porast smrti zaradi ošpic

B.K./STA
6. 12. 2019, 07.14
Posodobljeno: 6. 12. 2019, 07.16
Deli članek:

Po ogromnih uspehih v boju proti hitro nalezljivim ošpicam, se te ponovno pojavljajo po celem svetu. Zaradi bolezni je po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) lani umrlo okoli 140.000 ljudi, med njimi večinoma otroci mlajši od pet let. V primerjavi z letom 2017 so tako zabeležili okoli 16.000 mrtvih več.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

"Dejstvo, da otrok umre zaradi bolezni, kot so ošpice, ki se jih lahko ognemo s cepljenjem, je iskreno povedano zločin in kolektivni neuspeh pri zaščiti ranljivih," je dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

V večletnem pregledu je število mrtvih zaradi ošpic sicer upadlo, leta 2000 je namreč bolezni podleglo več kot 535.000 ljudi, povzema nemška tiskovna agencija dpa.

V zadnjem času so najbolj kritične razmere v DR Kongu, kjer se ošpice širijo po celi državi. WHO opozarja, da je glavni razlog za to prenizka precepljenost, strokovnjaki pa opozarjajo še na luknje v dostavni verigi cepiva. Zaradi te nalezljive bolezni naj bi v DR Kongu umrlo več kot 5000 ljudi, kar je več kot pri izbruhu ebole lani poleti.

Podobno kot število smrti so pri WHO opazili tudi negativen trend pri številu okužb. Leta 2018 naj bi se namreč z ošpicami okužilo skoraj 9,8 ljudi, leta 2017 jih je bilo 7,6 milijona.

V Evropi je bilo kritično v Ukrajini, kjer so zabeležili 57.000 primerov ošpic. Tudi v Liberiji, Somaliji in na Madagaskarju imajo težave z ošpicami. Vedno večje število primerov beležijo še v ZDA, ki so se nekoč označile za državo, kjer te bolezni ni več.

WHO opozarja na vedno manjšo stopnjo precepljenosti, ki bi morala biti najmanj 95 odstotkov. Po informacijah organizacije prejme okoli 86 odstotkov otrok prvo dozo cepiva, drugo pa le okoli 70 odstotkov.

Tudi v Sloveniji smo v zadnjih dneh zabeležili nove primere ošpic. Na škofjeloškem naj bi za ošpicam zbolelo šest oseb, od tega jih je na območje prinesla oseba, ki se je z njimi domnevno okužila v Belgiji.

Od okužbe do prvih znakov bolezni traja okrog deset dni. Pričetek bolezni je nenaden, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah. Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo značilne bele pege na sluznici nasproti kočnikov, piše na spletni strani nacionalnega inštituta za javno zdravje.