Abu Bakr al Bagdadi

Kdo je bil kolovodja Islamske države, ki se je razstrelil s tremi otroki

R.T.
28. 10. 2019, 09.08
Posodobljeno: 28. 10. 2019, 10.02
Deli članek:

Združene države Amerike in njene zaveznice so mu bile za petami vse od vzpona Islamske države pred petimi leti. Zadnje dejanje je opravil sam.

Profimedia
Abu Bakr al Bagdadi, vodja Islamske države

Ko je bila na vrhuncu, je Islamska država obvladovala 88.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, raztezajočega se od zahoda Sirije do vzhoda Iraka. Z železno pestjo je vladala skoraj osmim milijonom ljudi, z nafto, izsiljevanjem in ugrabitvami pa zaslužila več milijard evrov. In čeprav je bil njen vodja Abu Bakr al Bagdadi minuli vikend ubit v ameriški vojaški operaciji – na severozahodu Sirije naj bi se s samomorilskim jopičem, preden so ga dosegle ameriške sile –, Islamska država ostaja utrjena in disciplinirana vojaška sila, katere trajni poraz ni zajamčen, piše BBC.

Vzdevek "Vernik"

Bagdadi se je v Samari v osrčju Iraka kot Awwad Ibrahim al Badri rodil leta 1971. Njegova sunitska družina naj bi bila potomka plemena, ki mu je pripadal prerok Mohamed. Slednje je za predmoderne sunitske učenjake ključna kvalifikacija za kalifa. Kot najstnika se ga je prijel vzdevek "Vernik". Zaslužil si ga je z gorečnostjo, s katero se je loteval memoriziranja Korana, ter z nemilostjo, ki jo je imel za tiste, ki niso spoštovali šeriatskega prava. Po zaključku šolanja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je preselil v Bagdad, kjer je doktoriral. Kot študent je živel v bližini sunitske mošeje na severozahodu mesta. Držal se je zase, razen ko je poučeval in igral nogomet za nogometni klub omenjene mošeje. Takrat naj bi ogrel za salafizem in džihadizem.

Postal naslednik

Po ameriški invaziji, ki je leta 2003 strmoglavila predsednika Sadama Huseina, naj bi pomagal osnovati islamistično uporniško skupino, ki je napadala ameriške sile in njihove zaveznike. Znotraj nje je bil glava šeriatskega komiteja. V začetku leta 2004 so ga v Faludži pridržali Američani in ga strpali v kamp Bucca na jugu države. Kamp Bucca danes opisujejo kot "univerzo za vodje Islamske države". Bagdadi je tam vodil molitve, maševal in poučeval. Ameriško vodstvo zapora ga je vsake toliko prosilo, da posreduje v sporih. Ker ni veljal za pretirano grožnjo, so ga po 10 mesecih izpustili na prostost.

Kmalu po tistem naj bi stopil v stik z iraško Al Kaido, ki jo je vodil Jordanec Abu Musab al Zarqawi. Ta je z brutalnimi taktikami, med katerimi so bila tudi obglavljanja, postala pomemben igralec v iraškem uporniškem gibanju. Leta 2006 je splavila krovno organizacijo Svet šure mudžahedinov, kateri je zvestobo prisegla tudi Bagdadijeva skupina. Pozneje istega leta, ko je Zarqawi umrl v ameriškem zračnem napadu, se je organizacija preimenovala v Islamsko državo Irak. Bagadi je načeloval njenim šeriatskim komitejem in se pridružil prej omenjenemu Svetu šure mudžahedinov. Ko sta v ameriškem napadu leta 2010 umrla vodja Islamske države Irak Abu Umar al Bagdadi in njegov namestnik Abu Ayyub al Masri, je bil za naslednika imenoval al Bagdadi. Podedoval je organizacijo, ki je bila po mnenju ameriških poveljnikov na robu strateškega poraza. S pomočjo vojaških in obveščevalnih častnikov iz Huseinove vojske ter nekaterih sojetnikov iz kampa Bucce, mu je sčasoma uspelo ravno nasprotno.

Rojstvo Islamske države

Do prvih mesecev leta 2013 je skupina v Iraku na mesec spet izvajala več ducat napadov. Pridružila se je tudi uporu proti sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu. Sirske borce je iz Iraka poslala nazaj v Sirijo, da so tam osnovali Fronto al Nusra. Tam so našli varno zavetje in lahek dostop do orožja. Aprila tistega leta je Bagdadi naznanil združitev njegovih sil v Iraku in Siriji in s tem rojstvo Islamske države Iraka in Levanta. Vodje Al Nusre in Al Kaide na to niso pristali, a so se borci, zvesti Bagdadiju, odcepili od Al Nusre in mu pomagali, da njegova skupina obstane v Siriji. Konec leta 2013 je Islamska država svojo pozornost preusmerila nazaj na Irak in izkoristila politično trenje med šiitsko vlado in sunitsko arabsko manjšino. S pomočjo plemenskih vodij in nekdanjih Huseinovih lojalistov je Islamska država preplavila Faludžo. 

Junija 2014 je več sto borcev Islamske države zavzelo Mosul in se usmerilo proti Bagdadu. Konec meseca, po zavzetju več Iraških mest, so razglasili ustanovitev kalifata. Bagdadi je postal kalif Ibrahim; zahteval je zvestobo vsem muslimanov po svetu. Pet dni pozneje je bil objavljen posnetek Bagdadijevega maševanja v Mosulu. Muslimane je pozval, naj se priselijo na ozemlje Islamske države, da bi se za vero vojskovali proti nevernikom. Klicu se odzvalo na desettisoče tujcev. Čez približno mesec dni so oboroženci Islamske države vpadli na območja iraške kurdske manjšine ter pobili in zasužnjili na tisoče jazidov. Mednarodna koalicija z Združenimi državami Amerike na čelu se je odzvala z zračnimi napadi na džihadiste v Iraku. Septembra so bombardirali tudi Sirijo, potem ko je Islamska država obglavila več Zahodnjakov. Džihadisti so soočenje s koalicijo pozdravili, videč soočenje kot znanilca končnega spopada med muslimani in njihovimi sovražniki, kot ga opisujejo islamske apokaliptične prerokbe.

Tekom naslednjih petih let je džihadistična skupina izgubljala ozemlje. V dveh državah je ugasnilo na tisoče življenj, milijoni so ostali brez domov, celotna območja so bila opustošena. Ves ta čas se je ugibalo, če je al Bagdadi sploh še živ. Junija 2017 so Rusi izjavili, da je zelo verjetno, da je umrl v ruskem zračnem napadu na obronkih sirskega mesta Raka, a se je septembra istega leta pojavil zvočni posnetek njegovega govora, v katerem je pozival k vojni. Avgusta 2018 je sledil še en posnetek, v katerem je svoje sledilce v Siriji pozval, naj vztrajajo. Mesec dni pozneje so se pojavila poročila, da se je bil primoran zateči v puščavo na zahodu Iraka, potem ko naj bi ga nameravali izdati lastni borci. Marca 2019 je kalifat klonil.

Al Bagdadi se je aprila 2019 znova pojavil v videu. V njem je svoje sledilce pozval k napadu. Kdaj in kje je nastal posnetek, ni znano. Septembra se je pojavil nov zvočni posnetek, v katerem je oznanil, da na različnih frontah dnevno izvajajo operacije. Pozval je tudi k osvoboditvi džihadistov v sirskih taboriščih.

Nadenj poslali pse

23. oktobra so ameriške sile v okolici vasice Barisha vpadle v "zadnjo utrdbo opozicije predsednika Asada". Ameriški predsednik Donald Trump je pozneje povedal, da se je Bagdadi s tremi otroki zatekel v predor in se razstrelil s samomorilskim jopičem, ko so vanj poslali vojaške pse. Vsi štirje so umrli. Bagdadijevo truplo je bilo iznakaženo, a je identifikacija vseeno bila izvedljiva.