Plani srbske vlade, da pristopi k Evrazijski gospodarski uniji (EAEU), je izzval negodovanje na strani predstavnikov Evropske unije (EU). Srbija namreč še vedno jasno poudarja, da se želi sčasoma pridružiti EU. Članstvo v obeh skupinah hkrati ni možno.

Evropska komisija je jasna: Srbija bo morala izstopiti iz vseh bilateralnih trgovinskih sporazumov, če se bo in ko se bo pridružila EU. Med tem časom pa evrokrati računajo na vedno močnejše približevanje Srbije politikam EU. Veliko dela je potrebnega še predvsem na področjih zunanje in obrambne politike. Srbske oblasti se s kritikami zaenkrat ne ubadajo. Pristopni sporazum z EAEU bodo podpisale 25. oktobra, poroča ameriška tiskovna agencija Bloomberg.

Načrt "ni ovira za Evropske integracije," je ob tem dejal srbski minister za trgovino Rasim Ljajić. Opozorilo Evropske komisije zato ne bo vplivalo na odločitev Beograda o pristopu k EAEU. Srbske oblasti ob tem zagotavljajo, da je pristop k EU še vedno prioriteta in glavni cilj, ki ga želijo doseči do sredine prihodnjega desetletja.

S pragmatičnim pogledom Srbov pa se ne strinjajo mnoge države članice EU. Slovaški zunanji minister Miroslav Lajčák je v zvezi s tem denimo dejal, da "ne moreš korakati v več smeri naenkrat. Če si resen glede evropske orientacije, potem moraš sprejeti politične odločitve, ki te pripeljejo bližje temu. Ta [o pridružitvi EAEU] ni ena izmed njih."

Ob tem se pojavlja vprašanje smiselnosti tesnejšega povezovanja z evrazijskim trgom. Srbija namreč z državami članicami EAEU opravi le dobro petino trgovine v primerjavi z državami članicami EU. Leta 2018 je trgovina s slednjimi znašala za slabih 26 milijard evrov, z državami članicami EAEU pa le za dobrih pet milijard evrov.

EAEU je gospodarska unija, ki so jo leta 2014, na pobudo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ustanovile Belorusija, Kazahstan in Rusija. Danes sta članici še Armenija in Kirgizija.