Razpad italijanske vlade

Matteo Salvini: "Hvala in končno! Vse bi naredil še enkrat"

S.R./STA
20. 8. 2019, 15.59
Posodobljeno: 20. 8. 2019, 20.36
Deli članek:

Italijanski premier Giuseppe Conte je v italijanskem senatu dejal, da bo še danes predsedniku države Sergiu Mattarelli ponudil odstop. Pred tem je povedal, da je delo njegove vlade končano. Notranji minister Matteo Salvini, ki je sprožil krizo, je medtem znova pozval k predčasnim volitvam.

Reuters
Podpredsednik vlade Matteo Salvini in premier Giuseppe Conte.

"Tukaj končujem to vladno izkušnjo," je povedal premier. "Kasneje bom odšel do predsednika republike in mu podal odstop," je pojasnil Conte. Poudaril je, da "trenutna kriza tako ogroža delo te vlade, da se ta tu končuje". "Neodgovorno je sprožiti vladno krizo," pa se je odzval na ravnanje Salvinija, ki je pred dvema tednoma vložil nezaupnico proti Conteju. "To kaže na osebne in strankarske interese," je še poudaril.

"Dragi notranji minister, slišim, da zahtevaš polna pooblastila in pozivaš k protestom v svojo podporo, to me skrbi," je povedal premier. "Ne potrebujemo polnih pooblastil, ampak voditelje, ki imajo občutek za institucije," je dodal. Nazadnje je polna pooblastila leta 1922 prevzel fašistični diktator Benito Mussolini, ki je nato po svoji volji vodil državo.

Vodja skrajno desne Lige je po Contejevih besedah prelomil obljubo, ki jo je dal ob nastopu vlade junija lani. Takrat so se namreč koalicijski partnerji zavezali, da se bodo o razlikah pogovarjali v dobri veri in lojalnem sodelovanju.

Reuters
Podpredsednik vlade Matteo Salvini in premier Giuseppe Conte.

Salvini je premierjev govor označil za "vrsto žalitev". "Hvala in končno! Vse bi naredil še enkrat," je dejal po Contejevi napovedi odstopa. "Oprostite, da ste me morali eno leto prenašati," je dodal. Znova je pozval k predčasnim volitvam. "Smo v službi Italijanov in se ne bojimo novih volitev," je povedal. 

Krivdo za razpad koalicije je pripisal populističnemu Gibanju pet zvezd Luigija Di Maia, ker je ves čas blokirala načrte njegove Lige. Kljub temu je izrazil pripravljenost, da bi stranki nadaljevali sodelovanje. Znova je ponudil podporo predlogu gibanja o zmanjšanju števila članov parlamenta z 945 na 600 in predlagal sprejem proračuna za leto 2020, nato pa bi odšli na predčasne volitve.

Posvaril je pred novo vlado, v kateri bi bila gibanje in opozicijska Demokratska stranka (PD). Vlada z nekdanjim premierjem iz vrst PD Matteom Renzijem pripada preteklosti, je dejal. Renzi je sicer gibanju predlagal oblikovanje prehodne vlade, da bi sprejeli proračun za prihodnje leto. A so v obeh strankah glede sodelovanja razdeljeni. Danes je nekdanji socialdemokratski premier povedal, da "se je po 14 mesecih končala najslabša izkušnja v zgodovini republike". "Zdaj vsa Evropa ve, da populisti v volilni kampanji delujejo, v vladi pa jim spodleti," je poudaril. Dodal je, da bi lahko Salvini vlado pripeljal do tega, "da bi opustila evro ali prevzela ruski rubelj". 

Vodja PD Nicola Zingaretti pa je bil do Conteja kritičen, ker danes ni spregovoril o svojih lastnih napakah. Vprašal ga je tudi, zakaj je s kritikami Salvinija čakal do danes, če ima toliko očitkov.

Odločilen spor glede gradnje hitre železniške proge

Notranji minister je pred dvema tednoma z vložitvijo nezaupnice 55-letnemu premierju, ki ne pripada nobeni stranki, dejansko končal koalicijsko sodelovanje s populističnim Gibanjem pet zvezd. 14-mesečno sodelovanje so zaznamovala številna nesoglasja med strankama. Odločilen je bil spor glede gradnje hitre železniške proge med Torinom in Lyonom, ki ji gibanje nasprotuje, Liga pa podpira. 

Salvinijev cilj so sicer predčasne volitve do konca oktobra, saj želi izkoristiti visoko javnomnenjsko podporo Lige, ki trenutno znaša med 36 in 38 odstotkov. Prizadeval si je, da bi o nezaupnici premierju glasovali že pretekli teden, a sta Gibanje pet zvezd in opozicijska Demokratska stranka to preprečila. 

Reuters
Zdaj je na potezi italijanski predsednik Sergio Mattarella.

Možna tudi tehnična vlada

O nadaljnji poti bo zdaj odločal Mattarella. Pričakovati je, da bo na posvetovanjih s strankami najprej preučil, ali obstaja v parlamentu kakšna druga večina. Če v parlamentu ne bi uspeli oblikovati druge večine, mora zahtevati razpustitev parlamenta, volitve pa bi lahko potekale 60 dni po razpustitvi. Če bi parlament razpustili do konca avgusta, bi jih lahko pripravili že oktobra. 

Predsednik bi lahko imenoval tudi tehnično vlado, da bi sprejeli proračun za leto 2020. Volitve bi bile v tem primeru spomladi prihodnje leto.