Hyalommi marginatum, katerega ličinke in nimfe (razvojna faza ob prvi levitvi) potujejo s pticami selivkami, je doslej naselitev v severnejših krajih preprečevalo podnebje, a ob zelo vročih poletjih so sedaj krvosesi tudi tam našli idealne razmere. Kot kaže, so prvič prezimili v severnejših predelih Evrope.

Ti orjaški klopi se najraje posladkajo s krvjo večjih živali, skočijo na konje, govedo ali ovce. Julija pa je eden od teh krvosesov splezal po rejcu konj iz nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija. Seveda ga je ugriznil in možak je zbolel za t.i. klopnim tifusom, boleznijo, ki povzroča spremembe na koži, hude glavobole ter bolečino v mišicah in sklepih. Te bolezni ne gre menjati z bolj znanim tifusom - črevesno boleznijo. Moškega so pozdravili z antibiotiki. 

Strokovnjaki so zdaj prepričani, da t.i. tropskemu klopu tekne tudi človeška kri in da lahko preneša bolezni tudi na človeka.

V čem je posebnost te beštije, latinsko imenovame Hyalommi marginatum. Najprej velikost. So petkrat večji od "domačih", nam znanih klopov. Še bolj strašljivo je, da so zelo aktivni. Ždijo v kakšni luknji in prežijo za žrtvami. Ko jo zagledajo, se poženejo celo v tek, kot kakšni pajki, in žrtev zasledujejo tudi do sto metrov daleč. Ne prenašajo le t.i. klopnega tifusa. Nekateri med njimi so "oboroženi" z virusi, kot so togotovirus, virus Zahodnega Nila ali življenjsko nevarni virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice. Prenašajo pa lahko tudi nevarne bakterije, kot je rickettsia aeschlimannii, ki je povzročitelj pegavice.

V Sloveniji na območju do Črnega kala

Klop Hyalomma marginatum se nahaja tudi v Sloveniji - na območju do Črnega kala, o njegovi pojavnosti v notranjosti, kjer se sicer zaradi podnebja naj ne bi nahajal, za zdaj ni podatkov, je decembra lani povedal dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije.