Avstrijski Der Standard piše, da hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović za potrebe svoje predsedniške kampanje napada Bosno in Hercegovino ter islam. Tako v uvodu članka piše, da, če je le mogoče, ne govori o svoji državi, temveč o sosednjih. In da so hrvaški politiki prepričani, da se morajo vtikati v zadeve Bosne in Hercegovine. Pri tem se avstrijski novinarji sklicujejo predvsem na izjave hrvaške predsednice, ki si jih je privoščila med obiskom Izraela, ter na odzive iz Bosne in Hercegovine. Ogorčene izmenjave so trajale nekaj dni, napetosti ostajajo.
- Vse prej kot spravljiva hrvaška predsednica zanika sporno izjavo, ki je v BiH razvnela strasti
- Hrvaška predsednica razburila Bosno in Hercegovino
Že leta 2016
Hrvaška predsednica je navedbe iz izraelskih medijev zanikala, češ da so bile izjave vzete iz konteksta. Vseeno ji je po pisanju omenjenega avstrijskega medija v Bosni in Hercegovini le malokdo verjel. Tam naj bi bila znana po tem, da poskuša diskreditirati tako državo kot muslimane, ki živijo v njej. Pri tem je Der Standard opomnil na Kolindino izjavo iz leta 2016, ko je zatrdila, da je v Bosni in Hercegovini deset tisoč islamističnih teroristov, ki predstavljajo varnostno tveganje za celotno regijo. Za njeno politiko so zato dejali, da je blizu tisti ekstremnih nacionalistov.
Najbolj religiozni
Navedli so tudi rezultate raziskave iz leta 2017, izvedel jo je Center for Insights in Survey Research, v kateri je 29 odstotkov Bošnjakov izjavilo, da Bosno in Hercegovino vidijo kot del Zahoda, medtem ko je bilo takega mnenja le 17 odstotkov Hrvatov in Srbov, živečih v Bosni in Hercegovini. Poleg tega Bošnjaki v večji meri (65 odstotkov) podpirajo vstop v Evropsko unijo (takih Hrvatov je 59 odstotkov, Srbov 18 odstotkov). Bošnjaki imajo tudi najbolj pozitiven odnos do Združenih držav Amerike (64 odstotkov napram 56 odstotkom Hrvatov in 26 odstotkov Srbov), največ pa jih je takih, ki imajo Bosno in Hercegovino za sekularno državo.
Taista raziskava je pokazala tudi, da so Hrvati v Bosni in Hercegovini najbolj religiozni – kar 51 odstotkov jih sprejema vse, kar jih uči njihova vera.
