"Naš cilj je zgraditi širšo mednarodno podporo, da se ohrani svobodo plovbe v regiji," je dejal Raab v izjavi.
Ob tem je zagotovil, da se stališče Londona do Teherana ni spremenilo. "Še vedno ostajamo zavezani sodelovanju z Iranom in našimi mednarodnimi partnerji, da se zmanjšajo napetosti in ohrani jedrski sporazum," je dodal.
Velika Britanija je sicer tudi sama pozvala k oblikovanju pomorske zaščitne misije pod vodstvom Evrope in brez udeležbe ZDA, s katero bi tovornim ladjam zagotovili varno plovbo v Perzijskem zalivu. London je z omenjeno idejo prišel na dan nekaj dni po tistem, ko je Iran v Hormuški ožini v sredini julija zasegel naftni tanker, ki je plul pod britansko zastavo.
Podobno so ZDA po zasegu prvega tankerja pozvale k vzpostavitvi mednarodne koalicije držav, ki bi z vojaškimi ladjami zagotavljala svobodno plovbo v Perzijskem zalivu. A evropske države so bile doslej do obeh predlogov zadržane, saj jih skrbi morebiten konflikt z Iranom. Evropejce zanima le svobodna plovba, ameriška politika izvajanja maksimalnega pritiska na Iran pa ne.
Ravno danes je iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif sicer dejal, da so ZDA danes same v svetu in niso sposobne vzpostaviti koalicije za spremstvo tankerjev v Perzijskem zalivu, ker se njihove zaveznice preveč sramujejo koalicije z njimi.
Nemčija, ena od podpisnic iranskega jedrskega sporazuma, se je že javno distancirala od ameriške kampanje proti Iranu in zato ne bo sodelovala v mednarodni misiji v Hormuški ožini. Vlada v Berlinu pa je danes sporočila, da si prizadevajo za vzpostavitev opazovalne misije EU za zaščito ladij v Perzijskem zalivu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kot je pojasnil nemški zunanji minister Heiko Maas, bo verjetno trajalo nekaj časa, da bodo o tem prepričali ostale evropske partnerje.
Iran je doslej zasegel tri tankerje. V nedeljo so sporočili, da so zasegli tuj tanker, ki naj bi tihotapil 700.000 litrov nafte za nekatere arabske države. Naknadno so sporočili, da naj bi šlo za iraški tanker, a so v Bagdadu danes to zanikali in dodali, da spoštujejo vse mednarodnopravne norme pri izvozu surove nafte in drugih naftnih proizvodov.
Napetosti med Iranom in Zahodom se sicer stopnjujejo že več mesecev. Uvod v to je bil enostranski izstop ZDA iz mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem sporazumu iz leta 2015 in ponovna uvedba ameriških sankcij proti tej državi.
