"Poklicali so me s posebnega sodišča kot osumljenca in mi ponudili, da se zglasim kot premier ali kot navaden državljan Kosova. Odločil sem se za slednje," je po seji vlade povedal novinarjem.

Poudaril je, da je njegov odstop nepreklicen, pojasnil pa, da ni obtožen in da so ga na sodišče poklicali samo na zaslišanje.

Napovedal je, da bo pred tožilce posebnega sodišča v Haagu stopil prihodnji teden.

Kot je dejal, je sedaj na predsedniku Hashimu Thaciju, da začne posvete in določi datum predčasnih parlamentarnih volitev. Napovedal je, da bo na njih znova kandiral, tako kot tudi njegova stranka Zavezništvo za prihodnost Kosova, da pa "države ne more voditi v takšnih razmerah, ker bi to otežilo položaj Kosova".

Vlada po njegovem odstopu opravlja tehnične posle. Thaci bi lahko imenoval novega mandatarja za sestavo nove vlade v posvetih z vladno koalicijo, če pa to ne bi uspelo, mora razpisati predčasne volitve. Za to bo imel 45 dni časa.

Thaci je v odzivu že tvitnil, da spoštuje Haradinajevo odločitev in da bo ravnal v skladu z ustavo in zakoni.

Haradinaj je vlado vodil od 9. septembra 2017 s tesno večino 61 poslancev od skupno 120 v parlamentu.

S premierskega položaja je odstopil tudi marca 2005, ko je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije objavilo obtožnico proti njemu zaradi vojnih zločinov v času konflikta na Kosovu. Na sojenju je bil nato leta 2012 oproščen vseh obtožb. To je bila zanj že druga oprostilna sodba na tem sodišču. Po prvem sojenju, na katerem ga je haaško sodišče leta 2008 oprostilo, je odredilo delno ponovitev sojenja zaradi sumov, da je prišlo do nezakonitih pritiskov na priče.

Posebno sodišče s sedežem v Haagu so ustanovili leta 2015 za vojne zločine OVK predvsem proti Srbom, Romom in kosovskim Albancem, ki so bili proti OVK, med in po kosovskem konfliktu v letih 1998-2000. Obravnava zločine, ki jih ni preiskovalo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je delo končalo decembra 2017.

Delovanje sodišča financira EU, je pa del kosovskega pravosodnega sistema. Ustanovili so ga po objavi poročila posebnega poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja leta 2011, v katerem OVK očitajo hude vojne zločine, od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine z njihovimi organi.

Kosovske oblasti so mu dolgo nasprotovale, ker je Marty v poročilu omenil tudi Thacija in predsednika parlamenta Kadrija Veselija, ki sta bila tako kot Haradinaj vojaška poveljnika Osvobodilne vojske Kosova. OVK se je v času konflikta v letih 1998-1999 borila za samostojnost Kosova in proti tedanjemu režimu srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Nasprotovali so mu tudi zato, ker ne obravnava zločinov, ki so jih na Kosovu zagrešili Srbi.

Sodišče je začelo delovati lani poleti, januarja letos pa je začelo zaslišanje dveh bivših visokih predstavnikov OVK Rrustema Mustafe in Samija Lushtakuja.

Po poročanju kosovskih medijev naj bi prve obtožnice objavili letos. Špekulirajo tudi o tem, da bi bili lahko med obtoženci tudi Haradinaj, Thaci in Veseli.

Do odstopa sicer prihaja v času zastoja v dialogu o normalizaciji odnosov med Prištino in Beogradom, potem ko je Priština novembra lani zaradi srbskega oviranja vključevanja Kosova v mednarodne organizacije uvedla 100-odstotne carine na srbsko blago.