Republikanski kongresnik Chris Smith je na ameriško ministrstvo za obrambo naslovil zahtevo za preiskavo o »eksperimentiraju s klopi in drugimi insekti med letoma 1950 in 1975«. Pristojni naj preučijo, če so in kako so klope uporabljali v poskusih izdelave biološkega orožja. Ključno vprašanje, ki bi razburilo ameriško in svetovno javnost, je, ali se je kakšen poskus sfižil. Z drugimi besedami, se je pripetila kakšna nezgoda, malomarnost, zaradi katere so okuženi klopi »pobegnili« iz laboratorija. Predstavniški dom je že dal zeleno luč za preiskavo, ki jo mora potrditi še senat.

Insekte okužil s patogeni

Smith se pri zahtevi za preiskavo opira na večje število knjig in člankov, ki govorijo o poskusih ameriške vojske, da bi klope in druge insekte uporabila kot biološko orožje. Najnovejšo knjigo je po poročanju Guardiana maja letos izdala Kris Newby z univerze Stanford. V knjigi z angleškim naslovom "Bitten: The Secret History of Lyme Disease and Biological Weapons," avtorica, ki je zbolela za borelijo, med drugim citira švicarskega znanstvenika Willya Burgdorferja, ki je leta 1981 odkril, da boreliozo povzroča bakterija. Po njem je bakterija tudi dobila ime Borrelia burgdorferi. Manj znano je, da je Burgdorfer v ZDA delal tudi za ameriško vojsko. V letih pred smrtjo (umrl je leta 2014) je nekaterim osebam zaupal, da je vodil projekt, v katerem so klope, bolhe in komarje okužili z bolezenskimi klicami, ki povzročajo človeške bolezni.

"Ušli" iz laboratorijev

Newbyjeva v knjigi piše, da so v ameriški vojski obstajali načrti, kako s patogeni okužene žuželke kot bombe odvržejo z letal in med prebivalstvom razširijo okužbo. To se sicer ni zgodilo, v knjigi pa avtorica domneva, da bi lahko v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi nezgode ali malomarnosti okuženi klopi prišli izven laboratorijev, v naravo, v bližino človeških naselij. V naslednjih desetletjih se je t.i. lymska borelioza razširila po ZDA in Evropi.

Rekordno število zbolelih v Sloveniji

Okuženih klopov je vedno več tudi v Sloveniji. Za boreliozo pri nas letno zboli od 3.000 do 7.000 ljudi, največ je tistih, starih od 55 do 64 let. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani prijavljenih okoli 7.500 primerov borelioze, kar je po besedah Marte Vitek Grgič z NIJZ-ja največ v zadnjem desetletju. Bolezen se pojavlja sezonsko, od maja do oktobra, ko je dejavnost klopov največja. Razširjena je po vsej Sloveniji, najpogostejša je v novogoriški regiji. Cepiva proti tej bolezni ni, zdravimo jo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki so sicer redke. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih. Kasneje, celo več let po okužbi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.