Večinoma kritično

Slovenski evroposlanci so se odzvali na Salvinijeve izjave o fizičnih ovirah na meji

J.P./STA
5. 7. 2019, 16.31
Posodobljeno: 5. 7. 2019, 19.37
Deli članek:

Večina evropskih poslancev iz Slovenije je kritičnih do napovedi italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o možnosti fizičnih ovir na slovensko-italijanski meji.

Profimedia
Italijanski notranji minister Matteo Salvini

"Napoved postavitve fizičnih ograj za Slovenijo predstavlja nevarnost, da postane migrantski žep, kar bi nesporno poslabšalo našo varnost in povzročilo razvojno škodo našemu gospodarstvu," je napoved Salvinija, da bo Italija, če mešane patrulje na slovensko-italijanski meji ne bodo učinkovite, postavila fizične ovire, povedala poslanka Evropske ljudske stranke (EPP/SDS) Romana Tomc.

Ljudmila Novak (EPP/NSi) je to napoved označila za zaskrbljujočo. Od slovenske vlade je ob tem zahtevala, da tovrstne napovedi o fizičnih ovirah na meji takoj obsodi in na svoji strani stori vse, kar je možno, da se nezakoniti prehodi na slovenski južni meji zaustavijo.

Tudi Franc Bogovič (EPP/SLS) je poudaril, da mora slovenska vlada zagotoviti, da bo južna schengenska meja EU dejansko postala neprepustna za nezakonite migracije, kajti potem tudi Italijani ne bodo imeli razloga za postavitev ovir in fizičnega nadzora na meji. Ob tem je vladi predlagal, naj "z vsemi diplomatskimi sredstvi poskuša zagotoviti odlog dodatnih ukrepov na meji s strani Italije". Italijanske napovedi o nadzoru je označil za nedopustne.

"Te napovedi so neprimerne in nanje nikakor ne pristajam," pa je glede Salvinijevih napovedi dejala evropska poslanka iz skupine socialistov in demokratov (S&D/SD) Tanja Fajon. Pristojne v Sloveniji je pozvala, naj storijo vse, da bo v Evropi spet vzpostavljena solidarnost, da oblikujemo skupno evropsko migracijsko in azilno politiko in dosledno izvajamo vse razpoložljive ukrepe in dogovore za zagotavljanje varnosti zunanjih meja EU.

Njen strankarski kolega Milan Brglez pa je poudaril, da gre za nadaljevanje politike, ki je v nasprotju z obstoječo vladavino prava znotraj EU. "To je dejansko poskus nadaljevanja notranjepolitičnih zadev, ki pa so bile na ravni Evropskega parlamenta zaustavljene," je poudaril. Salvinijeva politična skupina Identiteta in demokracija (ID) ter skupina Evropski konservativci in reformisti (ECR) namreč nista dobili nobenega pomembnega položaja, je pojasnil.

Tudi člana politične skupine liberalcev (RE) Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba LMŠ) sta mnenja, da so izjave vodje italijanske Lige namenjene v prvi vrsti volivkam in volivcem v Italiji oziroma notranjepolitičnemu dogajanju v tej državi. "Fizične ovire na schengenskem območju so za naju nesprejemljive, to bi bil velik korak nazaj in velik napad na temeljne vrednote EU," sta poudarila v skupni izjavi.

Če bodo italijanske oblasti vztrajale pri svojih napovedih, bosta zagotovo o tem spregovorila tudi v Evropskem parlamentu, sta dodala. V vsakem primeru bosta to vprašanje odprla na pogovoru njune politične skupine s kandidatko za predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen naslednji teden v Bruslju.

Da bo o dogajanju na meji in napovedi italijanskih oblasti zagotovo spregovorila v Evropskem parlamentu in na rednih srečanjih znotraj politične skupine EPP, je poudarila tudi Novakova.

"Nedvomno!" pa je na vprašanje, ali bo o Salvinijevih napovedih fizičnih ovir spregovorila v Strasbourgu oziroma Bruslju odgovorila Fajonova. Dejala je, da je že v prejšnjem mandatu opozarjala na neupravičene notranje nadzore na slovensko-avstrijski meji in mejah drugih petih držav v schengnu. "Opozarjala bom in že opozarjam tudi v morebitnem primeru zaprtja meje z Italijo," je izpostavila.

Mnenja evropskih poslancev iz Slovenije se nekoliko bolj razlikujejo glede mešanih policijskih patrulj na slovensko-italijanski meji, ki so začele delovati 1. julija. Po mnenju Joveve in Grošlja "gre za ustrezen mehanizem pri preprečevanju ključnega problema, ko govorimo o migrantski problematiki, to je preprečevanje ilegalnih tihotapskih združb".

Bogovič je mešane patrulje označil za dobrodošle, a mora Slovenija domačo nalogo narediti na schengenski meji. "Gre za zunanjo mejo in pričakuje se, da ta ne bo luknjasta," je dejal.

Mešane slovensko-italijanske policijske patrulje medtem po besedah Novakove ne bi bile sporne, če do njih ne bi prišlo zaradi nezakonitih prečkanj na slovenski južni meji. "Očitno Slovenija razmer na južni meji ne obvladuje, kar je skrajno zaskrbljujoče," je poudarila.

Tudi po mnenju Tomčeve vzpostavitev mešanih patrulj kaže na to, da ne držijo trditve notranjega ministra Boštjana Poklukarja, da Slovenija na južni meji obvladuje razmere. "Menim, da vzpostavitev mešanih patrulj ni prava poteza," je poudarila.

Fajonova pa je poudarila, da "v tem trenutku ni nikakršne resne potrebe po patruljah na meji med Slovenijo in Italijo".