Informacijski sistem je namenjen nadzoru črpanja evropskih sredstev, in sicer za podporo procesov načrtovanja, potrjevanja, izvajanja in izplačevanja, nadzorovanja, spremljanja in poročanja glede črpanja. Sistem e-MA, ki je plod večletnega razvoja, se je začel uporabljati junija 2017, pred tem pa se je od leta 2001 uporabljal informacijski sistem ISARR.
Prehod na nov sistem je bil nujen, saj je imel ISARR, v katerega je država vložila več kot pet milijonov evrov, številne pomanjkljivosti, na katere je že konec leta 2016 v reviziji opozorilo tudi računsko sodišče.

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko naj sploh ne bi imela tehnične dokumentacije za ISARR, kar je oteževalo izdelavo popravkov, zaradi česar so se opravljali le posamezni manjši popravki sistema. »Posamezni popravek ali nadgradnja informacijskega sistema ISARR sta v posameznih primerih povzročila nove napake v delovanju kakšnega drugega dela informacijskega sistema, kar je bila podlaga za novo naročilo popravka ali nadgradnje,« je ugotavljajo računsko sodišče.

Pričakovano pismo iz Bruslja

Kljub vsem težavam s sistemom ISARR so pri izdelavi novega sistema e-MA sodelovala ista podjetja – Comland, d. o. o, Nova vizija, d. d., in Ipmit, d. o. o, ki sicer v poslih z državo služijo milijonske zneske. Pri prejšnjem sistemu je njegovo delovanje nadziralo podjetje Ipmit, ki je v primeru e-MA podizvajalec za konzorcij preostalih dveh podjetij, Comland in Nova vizija.

Do zdaj je država v novi sistem, zaradi katerega je Slovenija v ponedeljek iz Bruslja prejela pismo, po nekaterih podatkih vložila že skoraj milijon evrov. V pismu je Evropska komisija državo opozorila na možnost začasne zaustavitve povračil evropskih sredstev v slovenski proračun, če pomanjkljivosti v informacijskem sistemu e-MA ne bodo odpravljene.  Slovenija ima za odgovor dva meseca časa. Ko bo Evropska komisija proučila odgovor, bo sprejela odločitev, ali začasno zaustaviti plačila.

Pisanje Bruslja sicer ni nobeno presenečenje, prej nasprotno, saj je minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Iztok Purič na to opozoril aprila na seji parlamentarnega odbora za evropske zadeve.

Iztok Purič
STA
Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko vodi Iztok Purič.

Pomanjkljivosti je sicer v reviziji sistema izvajanja evropske kohezijske politike že lani spomladi ugotovil tudi urad za nadzor proračuna, ki je pri poglavju, v katerem je ocenjeval delovanje informacijskega sistema e-MA, podal oceno tri, kar pomeni, da sistem deluje delno, a so potrebne znatne izboljšave. Ker gre za tehnično-strokovna vprašanja, je informacijski sistem ocenil tudi zunanji izvajalec, so pojasnili v vladni službi. Na tej podlagi je urad za nadzor proračuna po njihovih navedbah decembra lani izdal 27 priporočil za njegovo izboljšavo, je poročala STA.

Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko smo med drugim povprašali, kdaj bodo po njihovih ocenah odpravili pomanjkljivosti informacijskega sistema, a do zaključka redakcije kljub njihovim zagotovilom odgovorov nismo prejeli.

Podjetja Comland, Nova vizija in inštitut Ipmit mastno služijo na račun države. Skupno so od leta 2003 na svoje račune prejeli kar 56,9 milijona evrov proračunskega denarja, največ ga je sicer dobil Comland (27,2 milijona evrov), sledita Ipmit (15,1 milijona evrov) in Nova vizija (14,5 milijona evrov), kažejo podatki spletne aplikacije Erar. Lani je sicer izmed te trojice največ denarja dobil Comland, in sicer 1,55 milijona evrov. 

Sistem zalaganja kohezijskih sredstev

Kot so v preteklosti že pojasnili, tudi če pride do začasne zaustavitve povračil, to ne bo vplivalo na izplačila upravičencem, kot so občine, podjetja ter nevladne in druge organizacije, ki lahko sredstva koristijo vključno z letom 2023.

Proces izplačil iz slovenskega proračuna za evropske projekte namreč po njihovih zagotovilih poteka nemoteno, saj je v Sloveniji uveljavljen tako imenovani sistem zalaganja kohezijskih sredstev iz nacionalnega proračuna. Sredstva za izvajanje projektov se tako najprej izplačajo iz proračuna, nato pa izvedejo povračila iz bruseljske blagajne v državni proračun. »Povračila se torej izvršujejo naknadno in neposredno ne vplivajo na plačila upravičencem,« zagotavlja služba.