Iranska tiskovna agencija Fars je poročala, da je prejela izjavo generalnega sekretarja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, kontraadmirala Alija Šamkanija, ki je zapisal, da je naveličan nespoštljivosti evropskih držav. Po njegovem mnenju te izvajajo "okrepljen pritisk", da bi Iran prisilile k nadaljnjemu spoštovanju zavez iz jedrskega sporazuma, ne da bi druge podpisnice spoštovale svoje. Posledično se bo na podlagi odločitve sveta za nacionalno varnost z 8. maja druga faza načrta za zmanjšanje zavez Irana začela "odločno izvajati 7. julija".

Ob tem je Šamkani posvaril, da bo iranski odgovor na politične poskuse za omejitev absolutnih pravic iranskega ljudstva podoben tistemu na kršitev iranskega zračnega prostora s strani ameriškega drona.

Iranski predsednik Hasan Rohani je 8. maja sporočil, da Iran ne bo več spoštoval omejitev glede zalog obogatenega urana in težke vode, kot jih določa sporazum iz leta 2015.

Napoved dodatnih ukrepov

Teheran je napovedal še dodatne ukrepe, če preostalih pet podpisnic sporazuma - Kitajska, Rusija, Nemčija, Velika Britanija in Francija - do 7. julija ne bo začelo izvajati svojih zavez predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč delovale v skladu z njimi, kljub obljubam, da ne bodo.

Če tega ne bodo storile, je Iran napovedal, da bo prenehal spoštovati še omejitve glede stopnje, do katere lahko obogati uran, in ukrepe glede težkovodnega reaktorja Arak. Glede na sporazum lahko Teheran obogati uran le do 3,67 odstotka, kar je dovolj za delovanje jedrskih elektrarn, medtem ko je za jedrsko orožje potreben 90-odstotni visoko obogateni uran.

Mednarodni jedrski sporazum je bil sklenjen julija 2015. Iran je z njim pristal na omejitve svojega jedrskega programa in na strog nadzor, s čimer naj bi mu preprečili uporabo urana ali plutonija za razvoj jedrskega orožja. Mednarodna skupnost pa je odpravila gospodarske sankcije proti Iranu.

Zaostritev v času Trumpove vladavine

Maja lani so ZDA odstopile od dogovora in začele znova uvajati sankcije. Maja letos so se v Perzijskem zalivu začeli dogajati napadi na tankerje, za katere ZDA krivijo Iran. V četrtek je položaj nevarno zaostrila še sestrelitev ameriškega brezpilotnega letala, za katerega Iran trdi, da je kršil iranski zračni prostor, ZDA pa, da je letel v mednarodnem zračnem prostoru nad Hormuško ožino.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek uvedel dodatne sankcije proti Iranu, med drugim proti iranskemu vrhovnemu voditelju, ajatoli Aliju Hameneju.