Naravne danosti so garant za dobro napolnjene turistične kapacitete na hrvaški obali, za prijeten dopust pa so potrebne tudi solidne storitve. Hrvaški mediji poročajo o kadrovski stiski v gostinstvu in turizmu. Hujši kot je bila že lani.

Spletni portal Index na začetku navrže preprosto primerjavo. Zaposleni v turizmu so v zahodnoevropskih državah bolje plačani kot na Hrvaškem, zato odhajajo s trebuhom za kruhom za višjimi plačami. Nič posebnega, saj so tudi v drugih sektorjih višje plače v Avstriji, Italiji ali v Nemčiji. Po drugi strani pa cene storitev v določenih, "luksuznih" delih hrvaške obale podobne kot na zahodu.

Najvišji davek v Sredozemlju

Nekateri govorijo o stiskaških lastnikih, ki ne bi zvišali plač niti ob nižjih davkih ali še višjih zaslužkih, drugi o visokih davkih, ki jih morajo plačevati državi. Druga teza ima določeno težo, saj ima Hrvaška najvišji davek za gostinske storitve med sredozemskimi državami. Do leta 2017 so bile gostinske in nastanitvene storitve obdavčene s 13-odstotno davčno stopnjo, od leta 2017 pa s 25-odstotno stopnjo. Pri nastanitvah v hotelih so ohranili davek pri 13 odstotkih. Za primerjavo, v Sloveniji je stopnja DDV za oddajanje nepremičnin v turistični najem 9,5 odstotna. Nastanitve v hotelih in davek za gostinske dejavnosti sta primerno znižana v Franciji, Španiji in Italiji, kjer so ga postavili na 10 odstotkov.

Nižji davek, višje plače?

Bi ob nižjem davku delodajalci zvišali plače zaposlenim in sezonskim delavcem? Takšnega mnenja je predsednika hrvaškega sindikata turizma in gostinstva Eduard Antić. Za Index je povedal, da hrvaški politiki razmišljajo kratkoročno. Po njegovi oceni so visoki davki in posledično nizke plače glavni razlog za odhod ljudi iz Hrvaške, zato vlado poziva na znižanje davka, ki naj bo primerljiv z davki v državah v Sredozemlju. Antić tudi ni naklonjen ideji o povečanju kvot za tuje delavce, razen za tiste s področja bivše Jugoslavije. Tujci namreč ne znajo hrvaškega jezika, velikokrat niti angleškega ali nemškega, kar niža kakovost storitev.

Združenje hrvaški delodajalcev prav tako izpostavlja "lakomnost države". V stiski se ozirajo po delavcih iz tujine. Od države pričakujejo, da bi poenostavila administrativne postopke za tuje delavce in dvignila kvote za delavce iz tujine. Na hrvaškem ministrstvu za delo in pokojninski sistem so jim delno pritrdili, obenem pa spomnili, da je na zavodu za zaposlovanje še približno 4000 brezposelnih, ki ustrezajo profilom za delo v turizmu in gostinstvu.