Callamard je od generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa zahtevala uvedbo preiskave.

Po njenih besedah danes predstavljeno končno poročilo preiskave ne določa krivca. "Edini zaključek je, da obstajajo verodostojni dokazi za uvedbo nadaljnje preiskave s strani pristojnih oblasti, ali je bil dosežen prag kriminalne odgovornosti," je poudarila. Obstajajo zadostni dokazi za preiskavo odgovornosti visokih uradnikov Saudove Arabije, vključno s prestolonaslednikom, je povedala.

Posebna poročevalka ZN za človekove pravice je zatrdila, da bi morale države v primeru umora Hašodžija, ki je bil ubit oktobra lani na saudijskem veleposlaništvu v Istanbulu, razglasiti univerzalno jurisdikcijo. To pomeni, da se lahko osumljence preganja tudi zunaj Turčije in Saudove Arabije.

Njena neodvisna preiskava je pokazala, da nobena od teh dveh držav v preiskavi primera ni ravnala v skladu z mednarodnimi standardi, je pojasnila Callamardova.

džamal hašodži
Profimedia
Džamal Hašodži

Guterresa je pozvala k uradni mednarodni kriminalni preiskavi, ki bo omogočila vzpostavitev "trdnih dokazov proti vsakemu od domnevnih storilcev". K preiskavi je pozvala tudi FBI in ZDA, kjer je Hašodži prebival, če tega še niso storili.

V poročilu navaja 15 ljudi, ki so bili vpleteni v umor savdskega novinarja. Od teh jih več ni med 11 osumljenci, ki jim zaradi umora sodijo v Rijadu, je pojasnila.

Gre za končno poročilo preiskave Hašodžijevega umora posebne poročevalke ZN za človekove pravice, ki je februarja letos tudi obiskala Turčijo. Preiskava sicer ni potekala v okviru ZN, saj Guterres nima pooblastil, da bi sam ukazal preiskavo umora novinarja, zahteve po kazenski preiskavi pa tudi ni posredovala nobena država.

V Rijadu odgovornost saudijskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana odločno zanikajo. Zatrjujejo, da je bila novinarjeva smrt posledica spodletele "črne" operacije, o kateri princ ni vedel nič.

Po trditvah Turčije so iz Saudove Arabije v Istanbul poslali 15-člansko ekipo, katere naloga je bila ubiti Hašodžija.