Zakon je leta 2016 podpisal sedanji podpredsednik ZDA in tedanji guverner Indiane Mike Pence. Zakon je nazadnje lani padel na prizivnem sodišču v Chicagu, Indiana pa se je pritožila na vrhovno sodišče. To je v tem primeru soglasno potrdilo presedan, da se pravice do splava ne sme omejevati do takrat, ko je zarodek sposoben preživeti izven maternice, kar naj bi bilo okoli 24. tedna nosečnosti.

Vrhovno sodišče je sicer obenem nekoliko razočaralo zagovornike pravice do splava z deljeno sodbo glede določila istega zakona o pokopu ali sežigu splavljenih zarodkov. Sodišče je s sedmimi glasovi proti dvema odločilo, da lahko ta del zakona o splavu ostane v veljavi, čeprav ga je prizivno sodišče Chicaga razveljavilo.

Večina sodnikov je odločila, da ima država Indiana pri tem legitimni interes ter da zahteva po pokopu ali sežigu ne bremeni pravice žensk do umetne prekinitve nosečnosti. Zakon namreč dovoljuje, da to opravijo same ali prepustijo bolnišnici.

Vprašanje splava je v ZDA trenutno zelo aktualno, ker države z republikanskim vodstvom sprejemajo zakone proti splavu v upanju, da bodo zaradi imenovanja dveh konservativnih vrhovnih sodnikov v mandatu predsednika ZDA Donalda Trumpa dosegli razveljavitev odločitve sodišča v primeru Roe proti Wade, ki je ženskam v ZDA dovolila splav.

Pred tem je bilo to vprašanje v rokah posameznih zveznih držav in tudi razveljavitev odločitve v primeru Roe proti Wade ne bo uvedla prepovedi splava po vsej državi. Praktična posledica bo, da bodo v zveznih državah, ki jih bodo vodili republikanci in moški, splav prepovedali, bogate nosečnice pa prisilili, da gredo v države, kjer bo splav dovoljen. Revne ženske pa bodo znova v življenjski nevarnosti.

Vrhovno sodišče ZDA je danes razočaralo konservativno Ameriko tudi z odločitvijo v primeru tožbe proti šolskim okrožjem Pensilvanije, ki transseksualnim osebam dovoljujejo, da uporabljajo stranišča ali slačilnice v skladu z izbranim spolom. Konservativna koalicija je podprla tožbo nekaj šolarjev, ki imajo zaradi tega travme, z utemeljitvijo, da gre za kršenje njihove pravice do zasebnosti.

Šolska okrožja pa so vzele v bran liberalne organizacije, kot je Ameriška zveza državljanskih svoboščin (ACLU) in so na prizivnem sodišču v Philadelphii zmagale z utemeljitvijo, da tožniki v bistvu zahtevajo diskriminacijo transspolnih oseb. Vrhovno sodišče ZDA je pritožbo na odločitev prizivnega sodišča zavrnilo brez komentarja.