Poglavitna teza, ki je zanimala sodišče, je bila, ali so imeli nekdanji katalonski zunanji minister Raül Romeva in ostali obdolženci, ki so pripravljali referendum, rezervni načrt, po katerem bi uporabili tudi nasilna sredstva.
Vprašanje se je glasilo, ali je bilo o tem kdaj govora v Evropskem parlamentu, ki ga je Romeva obiskal januarja 2017, oziroma ko je marca istega leta obiskal Ljubljano. Sodišče je zanimalo tudi, ali je nekdanji evropski poslanec Zelenih v svojih govorih spreminjal svoje stališče, zlasti glede sredstev, ki bi jih lahko uporabili v Kataloniji za dosego političnih ciljev.
Vajgl je zelo odločno zanikal kakršnokoli pomisel na to, saj je bil Romeva v vsakem svojem nastopu, tudi v imenu svojih obdolženih kolegov vedno na strani mirnega reševanja sporov, dialoga in sporazuma, so sporočili iz pisarne evropskega poslanca iz Slovenije. Tudi referendum, ki so ga pripravili in izvedli leta 2017, je bil zasnovan kot referendum na osnovi dogovora s špansko vlado, je poudaril.
Vodja neformalne skupine v Evropskem parlamentu Platforma dialog EU - Katalonija, ki združuje okoli 50 evropskih poslank in poslancev iz šestnajstih držav, je kot priča nastopil na predlog obrambe v primeru Romeve.
Sojenje 12 nekdanjim katalonskim političnim in civilno-družbenim voditeljem zaradi njihove vloge pri poskusu odcepitve se je začelo februarja letos. Špansko tožilstvo za obdolžence zahteva zaporne kazni v višini od sedem do 25 let.
