Denga, črna mrzlica in encefalitis

Podnebne spremembe prinašajo tropske bolezni

Si.R./STA
17. 4. 2019, 06.50
Deli članek:

Če so bile tropske bolezni včasih za Evropejce le mit, resnica pa samo za tiste, ki so odpotovali v daljne južne kraje, se to spreminja. Znanstveniki opozarjajo, da se k nam zaradi globalizacije in podnebnih sprememb selijo tudi insekti, ki prenašajo nevarne viruse. Tako se je pri nas na primer lani pojavil primer lišmanioze.

Profimedia
Komarji so učinkoviti prenašalci bolezni.

Evropski kongres klinične mikrobiologije in nalezljivih bolezni je postregel s skrb vzbujajočimi ugotovitvami strokovnjakov. Opozorili so namreč na nevarnost vročice in drugih tropskih bolezni, ki jih prenašajo insekti in se zaradi višanja temperatur širijo tudi severneje od njihovih običajnih bivališč.

Za širjenje tropskih insektov so poleg podnebnih sprememb krivi tudi vse pogostejša potovanja, globalizacija in socialnoekonomski razvoj. Tako imenovane tropske bolezni so v razmahu že več desetletij, njihova pogostost pa se sicer še povečuje.

Znanstveniki na kongresu opozarjajo, da največjo nevarnost širjenja po Evropi prinašajo bolezni, kot so denga, črna mrzlica in encefalitis (vnetje možganov). Njihovi prenašalci pa so večinoma komarji. Otroci so bolj ogroženi, da zbolijo, kot odrasli, še posebej v starosti do petnajst let, čeprav je smrtnost pogostejša pri odraslih, ker navadno bolehajo še za drugimi kroničnimi boleznimi. K nevarnejšemu poteku denge na primer pripomore tudi čezmerna telesna teža, prav tako so bolj ogrožene ženske kot moški. Učinkovitega cepiva za preprečevanje denge za zdaj ni.

Dve obliki denge

Denga vročica: navadno ni nevarna in poteka z blažjimi znaki. »Gre za gripi podobno virozo in mine v nekaj dneh. Po navadi se začne s slabim počutjem, glavobolom in povišano telesno temperaturo. Pojavijo se lahko tudi blažje bolečine v mišicah, hrbtu, sklepih, vnetje žrela, kašelj, izpuščaji, občasno znižan srčni utrip in drugi znaki.

Denga hemoragična vročica pa je resnejša in hujša oblika denge, ki lahko za sabo pusti trajne okvare organov. Kot so pojasnili na kongresu potovalne medicine, ta oblika ni tako pogosta, saj predstavlja približno odstotek vseh primerov denge. Tudi smrtnost je ob ustreznem in pravočasnem zdravljenju zelo nizka – manj kot 0,2 odstotka.

Arhiv
Primer razjede, ki jo povzroči lišmanioza.

Japonski encefalitis

Tudi encefalitis prenašajo komarji. Gre za vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča virus japonskega encefalitisa. Na leto je približno 50.000 primerov tega obolenja. Prebolimo ga lahko brez vseh znakov, v enem odstotku pa poteka v hujši obliki in je pogosto usoden. Cepivo proti japonskemu encefalitisu obstaja.

Črna mrzlica

Kala azar ali črna mrzlica, po slovensko visceralna lišmanioza, se je po dvajsetih letih pri nas ponovno pojavila v začetku leta 2018. Gre za bolezen, ki je bila prvič opisana v Indiji, in ki, če ni zdravljena, v večini primerov vodi v smrt. Prenašajo jo bičkarji iz vrste Leishmania. Rezervoar povzročitelja so gozdne živali (lisica, volk, glodavci), domače živali (pes) in redko tudi človek. Povzročitelja bolezni prenašajo dvokrilci iz rodu Phlebotomus in Lutzomya, tako imenovane peščene muhe. So zelo majhne mušice, težko opazne, ki neslišno letijo. Bolj so aktivne v mraku in ponoči (od mraka do zore). Mušica se okuži s pikom okužene živali ali človeka. Zbolevajo tako otroci kot odrasli. Redko se obolenje prenese z noseče matere na otroka, s krvjo ali z okuženimi iglami. Za bolezen smo dovzetni vsi. Tveganju so bolj izpostavljeni tisti, ki se veliko zadržujejo v naravi, še posebej od mraka do zore (raziskovalci, vojaki, misijonarji, popotniki ... ) na območjih, kjer so okužene mušice.