»Smešno, popolnoma smešno,« so bile besede predsednika Evropske komisije (EK) Jeana Clauda Junckerja, ko je govor malteškega premierja Josepha Muscata poslušalo nekaj deset evropskih poslancev. To je bilo leta 2017, ko se mandat Evropskega parlamenta (EP) še ni iztekal.

Tedaj so parlamentarci rohneli, da gre za nedopusten poskus vplivanja predsednika EK na delovanje parlamenta. »Lahko kritizirate parlament, vendar ni naloga komisije, da nadzoruje parlament, parlament mora nadzorovati komisijo,« se je odzval predsednik EP Antonio Tajani.

Jean Claude Juncker
Reuters
Jean Claude Juncker

Kritike niso upoštevali

Vendar parlamentarci Junckerjevih kritik niso upoštevali. Med nastopom švedskega premierja Stefana Löfvena 3. aprila letos na plenarni seji v Bruslju se je dvorana spet izpraznila, so izpostavili naši viri. Govora je bilo o prihodnosti Evrope, a je govor odmeval le v dvorani, ki so jo parlamentarci med to točko dnevnega reda že zapustili.

To je bil tudi razlog, zakaj je visoka diplomacija v Bruslju Šarcu nastop po lastnih besedah odsvetovala. Izjave sicer niso želeli podati, smo pa neuradno izvedeli, da so ocenili, »da govor pred prazno dvorano ne prinaša velike dodane vrednosti«, saj to ne bi bila »optimalna poraba časa in sredstev za predsednika vlade«.

»Edina odmevna stvar tukaj bi bil odmev prazne dvorane,« je še komentiral naš diplomatski vir. Šarcu so slovenski predstavniki v Bruslju zato svetovali, naj svoja stališča o prihodnosti Evrope raje poda v intervju za kakšen evropski medij, ki je »obvezno branje evropskih poslancev«. Po naših informacijah je Šarec ta intervju dal ob robu izrednega vrha Sveta Evrope.

Evroposlanci glede odločitve kritični

Pred mesecem dni so bili slovenski evroposlanci do Šarca precej kritični. Za zamujeno priložnost sta ga označila Tanja Fajon in Igor Šoltes. Kot izgubo ključne diplomatske bitke je to odločitev videl Franc Bogovič, kot veliko sramoto pa je to razumela Romana Tomc.

Marjan Šarec
sta
Marjan Šarec

Odziv Šarca: Priložnost bo predsedovanje

Šarec se je tedaj odzval, da bi nagovor parlamenta lahko bil razumljen kot predvolilna bitka, in dejal, da bo za podobne nagovore več priložnosti, ko bo Slovenija leta 2021 predsedovala Svetu EU. Naši diplomatski viri so bili kritični tudi glede tega, saj naj za to ne bi bili najbolje pripravljeni. Slovensko stalno predstavništvo v Bruslju je namreč najmanjše med vsemi državami članicami. Osebje se mora po besedah naših virov potrojiti, s 60 zaposlenih na vsaj 200. V ta namen pa nimajo niti primernih pisarniških prostorov, saj so ti dotrajani, njihovi vitalni sistemi pa so potrebni nujne prenove.