Pri Wikileaksu so se takoj odzvali na dogajanje in poudarili, da je ekvadorsko veleposlaništvo povabilo britansko policijo v svoje prostore ter da je bil odvzem azila Assangeu nezakonit in v nasprotju z mednarodnim pravom.

Da bi lahko Assangea kmalu izgnali z ekvadorskega veleposlaništva, je Wikileaks sporočil že minuli petek. Ob tem je navedel, da bi lahko Quito kot izgovor za izgon Assangea uporabil škandal okoli dokumentov INA, glede aretacije pa naj bi bil že dogovorjen z Londonom.

Aretacija ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea, ki ga je danes v Londonu aretirala britanska policija, razburja svet. 

Veliko kritik je deležen ekvadorski predsednik Lenin Moreno, ki je zdaj pojasnil, da so Assangeu azil odvzeli, ker je večkrat kršil mednarodne konvencije, poroča britanski BBC. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pa je ob tem poudaril, da je od Velike Britanije dobil zagotovila, da Assangea ne bodo izročili državi, kjer bi ga lahko doletela smrtna kazen. Pred aretacijo so Asssangeu odvzeli tudi ekvadorsko državljanstvo, ki ga je dobil leta 2017.

Britansko sporočilo: Nihče ni nad zakonom

Britanski notranji minister Sajid Javid je ob potrditvi aretacije poudaril, da ni nihče nad zakonom. Enako se je odzvala tudi premierka Theresa May. Javid pa se je Ekvadorju zahvalil za sodelovanje.

Na Scotland Yardu so pojasnili, da so Assangea aretirali na podlagi naloga iz junija 2012, ki ga je izdalo londonsko sodišče, ker se tedaj ni udeležil tam predvidenega zaslišanja, s čimer je kršil določila pogojnega izpusta.

Že danes pred sodiščem: spoznan za krivega, odrejen pripor

Assange je bil najprej v policijskem pridržanju na eni izmed londonskih policijskih postaj, privedli so ga že pred pristojno westminstrsko sodišče. 

Sodišče Assangea spoznalo za krivega kršitve pogojnega izpusta, za kar mu grozi do 12 mesecev zapora. V času sojenja bo moral ostati v priporu.

Avstralija, katere državljan je Assange, je danes sporočila, da bo zahtevala konzularni dostop do Assangea. Ob tem je avstralska zunanja ministrica Marise Payne izrazila prepričanje, da bo Assange v Veliki Britaniji deležen pravične obravnave.

V ozadju ZDA?

Odgovorna urednica Wikileaksa Kristinn Hrafnsson pa je v sredo sporočila tudi, da je Assange, vse odkar je v Ekvadorju predsedniški položaj leta 2017 prevzel Moreno, živel kot v Trumanovem šovu, saj da so ga stalno nadzirali. Prav tako naj bi osebje veleposlaništva fotokopiralo pravne dokumente Assangeovega odvetnika Aitorja Martineza.

Po prepričanju Wikileaksa so ZDA sodelovale z Ekvadorjem, dokumente, pridobljene na veleposlaništvu pa da so zelo verjetno delili z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Pri Wikileaksu so ob tem še zatrdili, da se jih je izsiljevalo s posnetki Assangea, ki da naj bi pristali v rokah neke skupine v Španiji, ta pa naj bi zahtevala tri milijone dolarjev, da se jih ne objavi.

Assangeu, ki je odgovoren za objavo zaupnih depeš ameriških diplomatov s State Departmenta in Pentagona leta 2010, grozi predaja ZDA, kjer bi se moral soočiti z več obtožbami.

Pred sedmimi leti se je na ekvadorsko veleposlaništvo sicer zatekel v izogib izročitvi na Švedsko, kjer so ga obtožili posilstva. V ozadju pa je bil ves čas strah pred izročitvijo ZDA.

Vnovično odprtje primera domnevnega posilstva

Obtožbe o posilstvu so na Švedskem medtem umaknili. A odvetnica Švedinje, ki je Assangea leta 2010 obtožila posilstva, je danes sporočila, da bo v imenu svoje klientke švedsko tožilstvo zaprosila, da vnovič odpre primer. "Storili bomo vse, kar je v naši moči, da vnovič odpremo švedsko preiskavo, da bi tako lahko Assangea izročili Švedski in mu tu sodili za posilstvo. Moja klientka ima upanje, vse dokler primer ne bo zastaral," je povedala odvetnica Elisabeth Massi.

Kaj ga obtožujejo v ZDA

ZDA tudi zanima usoda Assangea in v ZDA je obtožen zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, je sporočilo ameriško ministrstvo za pravosodje. Obtožen je, da je Manningovi pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije.

Kot je v sporočilu za javnost zapisalo ministrstvo, Assangeu na podlagi te obtožnice grozi pet let zapora.

Nekdanjo ameriško vojaško obveščevalko Chelsea Manning so leta 2010 še kot vojaka Bradleyja Manninga aretirali v Iraku zaradi predaje zaupnih dokumentov WikiLeaksu. Obsojena je bila na 35 let zaporne kazni, a jih je odslužila le sedem, saj ji je ameriški predsednik Barack Obama tik pred koncem svojega mandata znižal kazen.

Wikileaks je leta 2010 objavil zaupne depeše ameriških diplomatov State Departmenta in Pentagona.