Proti cenzuri

Nemška Wikipedia v znak protesta mrknila za 24 ur

B.K./STA
23. 3. 2019, 12.22
Posodobljeno: 23. 3. 2019, 13.06
Deli članek:

Spletna enciklopedija Wikipedia v nemškem jeziku je bila ta teden v protest proti evropski direktivi o avtorskih pravicah 24 ur zatemnjena.

Wikipedia
Takšen napis je čakal obiskovalce Wikipedie.

Nemška Wikipedia je v okviru protesta pozvala, naj bralci stopijo v stik z evropskimi poslanci in jim sporočijo svoje stališče o avtorski direktivi. Tako so na zatemnjeni različici enciklopedije objavili povezavo do iskalnika Evropskega parlamenta. Na povezavo pa je kliknilo toliko uporabnikov Wikipedie, da je bil dostop do spletne strani Evropskega parlamenta otežen.

Nemška Wikipedia se je za protestno akcijo v četrtek odločila samostojno, tako kot tudi češka in danska različica spletne enciklopedije. Fundacija Wikimedia, ki stoji za spletno enciklopedijo, je bila proti protestni akciji v tej obliki, saj so ocenili, da bi jo bilo pred evropskimi volitvami mogoče razumeti kot podporo nekaterim strankam.

Wikipedii sta se pri protestu pridružila še spletni forum Reddit in pornografska stran Pornhub.

V Ljubljani protesti proti direktivi o

Na Prešernovem trgu je danes okoli 180 protestnikov izrazilo nestrinjanje s predlogom direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu. Govorci so presodili, da direktiva v aktualni obliki ni dovolj dobra in v več točkah nejasna, ob njenem sprejemu pa bodo na najslabšem mali uporabniki.

Predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Andree je ob robu protesta za STA dejal, da so se danes pridružili somišljenikom v več evropskih mestih, da bi opozorili Evropski parlament na neustreznost predloga direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu, še posebej na problematična 11., po novem 13. člen, ter 13. oziroma zdaj 17. člen. Cilj protesta je prepričati evropske poslance, da zavrnejo direktivo ali pa vsaj v celoti zavrnejo omenjena člena.

Po Andreejevem pojasnilu je nekdanji 11. člen sporen, ker podeljuje novo sorodno pravico lastnikom avtorskih pravic, ko gre za povezave na njihove objave. Težava pa je v tem, da lastniki avtorskih pravic niso avtorji temveč založniki. Kot primer je navedel plačilo, ki ga založniki zahtevajo od Googla za vsak najdeni iskalni zadetek preko njegovega brskalnika. "Vse, kar se s tem zgodi, je, da se utrjuje Googlov monopol, saj ta lahko vedno izsili brezplačno licenco za te povezave, težave pa bi imeli mali blogi, mali start-upi in mali časopisi," je pojasnil.

Medtem nekdanji 13. člen uvaja obveznosti za platforme, da bodo plačevale licenčnine, če licenčnin ne bo, pa bodo morale uvesti filtre. Po Andreejevih besedah člen zahteva, da platforme, na katere uporabniki nalagajo svoje vsebine, zagotavljajo 100-odstotno skladnost z avtorskimi pravicami, ter da te platforme plačajo za vsako napako. "Sanjajo o neki tehnološki rešitvi, vse, kar se bo zgodilo, pa bo huda monopolizacija s strani Googla, ki je edini, ki te filtre vsaj približno ima," je dodal.