Papež Frančišek je odločitev sporočil v govoru zaposlenim v vatikanskih tajnih arhivih. Dejal je, da se Cerkev ne boji zgodovine. Napovedal je odprtje omenjenih arhivskih dokumentov 2. marca 2020 ob 81. obletnici izvolitve Eugenia Pacellija za papeža.
Izrazil je prepričanje, da bodo zgodovinarji v raziskavah lahko pravilno ovrednotili njegov pontifikat in njegovo "skrito, a aktivno diplomacijo" v enem najtemnejših obdobij zgodovine. Pri tem je dodal, da so podobo Pija XII. že preučevali z več vidikov, razpravljali in celo kritizirali, "lahko rečemo, da z nekaj predsodki ali pretiravanji".
Pontifikat papeža Pija XII. v letih med 1939 in 1958 je bilo eno najtežjih v 20. stoletju. V tem obdobju je imel Vatikan zunanjepolitične spore s fašistično Italijo, Hitlerjevo Nemčijo in Stalinovo Sovjetsko zvezo. Zgodovinarji mu očitajo, da je molčal glede holokavsta in zločinov nacizma. Vatikan pa opozarja, da je Pij XII. rešil življenje številnim Judom in da je delal iz ozadja. Nasprotoval je komunizmu in leta 1949 je kakršnokoli pomoč komunizmu podvrgel kazni izobčenja.
Del arhivov iz časa njegovega pontifikata sta raziskovalcem odprla že papež Pavel VI. in Janez Pavel II., tako da strokovnjaki ne pričakujejo senzacionalnih odkritij. Vatikan pa bi lahko končno ovrgel obtožbe, da nekaj prikriva.
