To je po Pahorjevih besedah zelo pomembno, saj se je po njegovem spominu prvič zgodilo, da je kak visok predstavnik EU ali Italije uradno od najvišjega predstavnika slovenske države prejel osebno v roke to poročilo, in to z obljubo, da ga bo tudi preučil.

To poročilo, pripravljeno leta 2000, ki je pomembno v luči vseevropske sprave, takrat bodočega članstva Slovenije v EU in v želji poenotenja stališč o nekaterih pomembnih zgodovinskih dogodkih v odnosih med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju, je namreč Slovenija politično prevzela, Italija pa ga ne upošteva, je spomnil Pahor.

Poleg tega je slovenski predsednik Tajaniju danes predlagal, da se po uspešnem nemško-francoskem zgledu pripravi skupni slovensko-italijanski zgodovinski učbenik, ki bi temeljil na poročilu skupne zgodovinske komisije.

Takšen učbenik naj bi po Pahorjevih besedah šolarje na obeh straneh meje, spominjal in opominjal na zgodovinske dogodke in jih navdihoval k skupni evropski prihodnosti.

To je še zlasti pomembno v trenutnih okoliščinah, ko evropska ideja ni tako močna, kot bi si želeli tisti, ki vanjo verjamemo in ki si želimo njene renesanse, ter ko nas vzpon nacionalizma opominja, da je treba hkrati upoštevati preteklost in prihodnost, če želimo navdušiti Evropejce za skupni evropski dom, je poudaril Pahor.

V času vzpona nacionalizmov moramo po njegovih besedah "paziti drug na drugega, tudi z izjavami". "Skrbni moramo biti z izjavami," je izpostavil.

Pozive k Tajanijevemu odstopu, ki se še vedno vrstijo v Sloveniji, je Pahor komentiral z besedami, da od vselej zastopa stališče, da ni stvar predsednika republike, da poziva k odstopu ali k temu, da nekdo na položaju ostane. "Teh odločitev sem se vedno vzdržal. Menim, da je prav, da si predsednik ne prisvoji pravice, da to počne, to ne bi bilo in se ni nikoli izkazalo za koristno," je poudaril.

Pahor je ob tem tudi spomnil, da ima zgodovino oglašanja v povezavi s tem. Izpostavil je, da je po svojem spominu kot evropski poslanec v Evropskem parlamentu leta 2005 nekaj dni po drugem proslavljanju dneva spomina na žrtve fojb v Italiji, uvedenega leta 2004, prvi opozoril na to, da se preteklost prikazuje enostransko ter da to ne koristi ne italijansko-slovenskim odnosom ne skupni evropski prihodnosti.

Izpostavil je tudi, da je Tajani danes omenjal fašizem in da je prav, da je to storil, saj se italijanski sogovorniki temu sicer radi izogibajo.

Tajanijev tiskovni predstavnik Carlo Corazza pa je povedal, da je bilo srečanje "zelo zelo pozitivno" ter da sta govorila o brexitu, azilni reformi, prihodnosti Evrope, varnosti in trgovinskih odnosih z ZDA.

Glede Tajanijevih izjav v Bazovici je tiskovni predstavnik dejal, da nihče ne brani početja fašistov ter da se vsi strinjajo, da je treba preseči preteklost in gledati v prihodnost, saj za to tudi gre pri Evropi.

Glede odgovora Tajanija na povabilo evropske komisarke Violete Bulc, da skupaj obiščeta Rižarno in Bazovico ter obeležita spomin na slovenske žrtve fašističnega in nacističnega režima, v parlamentu za zdaj pravijo, da uradnega odgovora še ni, a da bo ta verjetno pozitiven, a odvisen od siceršnjega urnika predsednika.

Glede pozivov k Tajanijevemu odstopu pa je v Bruslju neuradno slišati komentarje, da so besede, da je Tajani fašist, nesprejemljive. Tajani se je za svoje neprimerne besede opravičil, da se ga zdaj označuje kot fašista, pa ni normalen odziv med prijatelji, je še slišati neuradno.