Ali gre za provokacijo ali resno zamisel, naj presodijo bralci sami. Mumbajski poslovnež Raphael Samuel izhaja iz premise, da se posameznik ni samostojno odločil za bivanje na planetu Zemlja. Razume, da vprašanja ni mogoče zastaviti pred rojstvom, kar pa ne spremeni dejstva, da ni bilo soglasja. Moramo zato trpeti vso svoje življenje, sprašuje in v bes spravlja zdravorazumska bitja.

Njegov sklep? Starši naj otrokom plačajo nekakšno odškodnino, ker so jih brez njihovega soglasja "porinili v to solzno dolino".

Samuel je pristaš antinatalizma, obskurnega pogleda na svet, ki trdi, da je človeško življenje predvsem trpljenje. S prenehanjem razmnoževanja bi ustavili ta cikel mizerije, kajti, kriči Samuel: "Človeštvo nima smisla. Če izumre človek, bodo živali in planet Zemlja na boljšem." In, dodaja, ne bo več trpljenja ljudi.

Ob vsem nihilističnem onaniranju Samuel priznava, da je nekega dne, ko je bil star pet let in ni hotel v šolo, očeta vprašal 'Zakaj sta me imela?'. Oče je ostal tiho. "Če bi mi odgovoril, bi bilo moje mišljenje mogoče drugačno," pravi Samuel.

S starši se danes menda izvrstno razume. Ju je pa že seznanil, da bo od njiju po sodni poti zahteval odškodnino. Samuel trdi, da starša, ki sta po poklicu odvetnika, z naklonjenjem sprejemata njegovo filozofijo. Toda, ga je med zajtrkom opozorila mati, "na sodišču te bom zmlela."