Pred glasovanjem je premier Zoran Zaev izpostavil zgodovinski pomen odločitve, saj da brez dogovora z Grčijo ne bo ne članstva v EU niti v Natu.

Sprememba ustave je bila potrebna v skladu z junija lani doseženim dogovorom med Skopjem in Atenami o imenu države. Prespanski dogovor, ki bo po desetletjih grške blokade zaradi imena odprl pot Makedoniji v EU in Nato, mora ratificiral tudi grški parlament. Šele z ratifikacijo v grškem parlamentu bo sicer sprememba imena stopila v veljavo.

Grški premier Aleksis Cipras je makedonskemu kolegu Zaevu danes že čestital ob "uspešnem zaključku postopka spremembe ustave". Pred tem je že napovedal, da bo potem, ko jih bo Skopje uradno seznanilo s spremembo ustave, v parlament vložil predlog za ratifikacijo Prespanskega sporazuma, in sicer do konca meseca. "Kmalu zatem" naj bi parlament glasoval tudi o protokolu, ki bo omogočil članstvo Makedonije v Natu, ki ga je Grčija zaradi spora o imenu Makedonije blokirala več kot dve desetletji.

Zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn sta prav tako danes že čestitala Makedoniji ob sprejemu ustavnih dopolnil, ki so potrebna za uresničitev dogovora z Grčijo.

Označila sta ga za pomemben korak pri uresničitvi tega zgodovinskega dogovora. S tem so makedonski politični voditelji in državljani "pokazali odločenost, da bodo izkoristili to edinstveno in zgodovinsko priložnost za rešitev enega najstarejših problemov v regiji" in da odločno napredujejo na poti v EU. Znova so izrazili podporo Skopju na tej poti, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Skopju je čestital tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. "Nato močno podpira polno uresničitev sporazuma, ki pomeni pomemben prispevek k stabilnosti in blaginji regije," je tvitnil.

Za ratifikacijo sporazuma v grškem parlamentu je potrebna navadna večina najmanj 151 poslancev v 300-članskem parlamentu. Vendar pa ima Ciprasova vlada v parlamentu tesno večino 152 poslancev, od katerih jih je 145 iz njegove leve stranke Siriza, sedem pa iz desne nacionalistične koalicijske stranke Neodvisni Grki (Anel), ki sporazuma ne podpira. V primeru vložitve sporazuma v parlamentarni postopek je njen vodja Panos Kamenos napovedal, da ga ne bodo podprli, grozil pa je tudi z izstopom stranke iz vlade, kar bi lahko sprožilo predčasne volitve.

Kamenos, ki je tudi obrambni minister, je že večkrat zahteval referendum o sporazumu, ki sta ga državi po desetletjih spora o imenu Makedonije sklenili 17. junija lani in v skladu s katerim bo Grčija odpravila blokado makedonskega približevanju EU in Nato. Država bi nato lahko postala članica Nata, saj pogoje izpolnjuje že leta, za začetek pristopnih pogajanj z EU pa bo morala izpolniti še nekaj pogojev.

Poznavalci sicer domnevajo, da bi Cipras lahko zagotovil ratifikacijo sporazuma s podporo nekaterih opozicijskih poslancev, kot tudi posameznih poslancev Anela.

Cipras je v minulih dneh že dal vedeti, da bo v primeru izgube podpore Anela v parlamentu zahteval glasovanje o zaupnici, še preden bo v parlamentarni postopek vložil ratifikacijo sporazuma s Skopjem. Če ne bo uspel zagotoviti podpore 151 poslancev, bo končal še nekaj reform, preden bo razpisal predčasne volitve, je napovedal po poročanju agencije Reuters. Mandat vladi se sicer izreče oktobra.

Javnomnenjske ankete v primeru volitev Ciprasu nakazujejo manjšo podporo od vodje konservativne opozicijske Nove demokracije Kiriakosa Micotakisa, ki je že napovedal, da bo blokiral sporazum z Makedonijo.

Mnogi Grki sporazumu nasprotujejo, saj zaradi istoimenske grške pokrajine in povezav z grško dediščino nasprotujejo, da bi ime sosednje države vsebovalo Makedonijo.