Ugotovitve, objavljene v ameriški znanstveni reviji Science, so v nasprotju s prejšnjimi poročili, ki so nakazovala, da je v zadnjih letih pri globalnem segrevanju nastal t. i. premor.

Znanstveniki so s pomočjo najsodobnejše tehnologije ugotovili, da takšnega premora ni, njihove ugotovitve zato vzbujajo skrb, kakšna je dejanska hitrost podnebnih sprememb in njihovega vpliva na oceane.

"Segrevanje oceanov je zelo pomemben kazalec podnebnih sprememb in imamo trdne dokaze, da se segrevajo hitreje, kot smo mislili," je dejal soavtor študije Zeke Hausfather z univerze v Berkeleyju.

Približno 93 odstotkov presežne toplote, ki jo v Zemljinem ozračju zadržujejo toplogredni plini, se kopiči v oceanih. Znanstveniki so poročilo pripravili na podlagi štirih študij, objavljenih v letih 2014-2017, v katerih so natančnejše ocene o preteklih trendih pri segrevanju oceanov. Tako so lahko posodobili pretekle raziskave in izboljšali napovedi za prihodnost.

Glavni dejavnik pri zagotavljanju natančnejših številk je spremljevalna flota, imenovana Argo, ki vključuje skoraj 4000 plavajočih robotov. Ti plujejo po svetovnih oceanih in se vsakih nekaj dni potopijo na globino 2000 metrov ter na poti nazaj na površino merijo temperaturo, vrednost pH, slanost in druge podatke.

Nove analize so pokazale, da se oceani segrevajo podobno hitro kot ozračje. Če ne bomo naredili nič za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, znanstveni modeli napovedujejo, da se bo temperatura svetovnih oceanov na zgornjih 2000 metrih do konca stoletja zvišala za 0,78 stopnje.

Zaradi toplotnega raztezanja bi se gladina morja, ki se že tako viša zaradi taljenja ledu, zvišala še za 30 centimetrov, opozarjajo znanstveniki.

"Medtem ko je bilo leto 2018 četrto najtoplejše na površju, bo gotovo najtoplejše za oceane, tako kot je bilo leta 2017 in pred tem leta 2016," je še dejal Hausfather.