Svet

Hrvaški padla v vodo nabava izraelskih letal

G.G./STA
10. 1. 2019, 20.22
Posodobljeno: 10. 1. 2019, 20.24
Deli članek:

Direktor izraelskega ministrstva za obrambo Udi Adam je obvestil hrvaškega ministra za obrambo Damirja Krstičevića, da Hrvaški ne morejo prodati vojaških letala F-16 barak, kot je bilo dogovorjeno po sklenitvi hrvaškega razpisa o nakupu letal.

Profimedia
Letalo F-16 barak

Po današnjem večurnem srečanju dveh delegacij na sedežu hrvaškega ministrstva za obrambo, je Krstičević novinarjem dejal, da je Izrael uradno obvestil Hrvaško, da ne more pridobiti ustreznih dovoljenj iz ZDA za prodajo letal F-16 barak Hrvaški.

Hrvaška vlada je konec marca lani sprejela izraelsko ponudbo za nakup 12 letal v vrednosti pol milijarde dolarjev, a se je pred kratkim zapletlo, ker ZDA pogojujejo prodajo letal ameriškega proizvajalca Lockheed-Martin z odstranitvijo celotne opreme, s katero je Izrael posodobil svoja nekaj desetletij stara letala F-16.

Adam je obžaloval, da niso uspeli uresničiti projekta prodaje lovcev z izraelsko tehnologijo "zaradi nepredvidljivih okoliščin, nad katerimi niso imeli nadzora". Izpostavil je, da Hrvaška ni mogla vplivati na razplet ter da ni odgovorna za propad posla.

Krstičević je tudi izpostavil, da so celotni postopek izvajali transparentno ter da na hrvaški strani ni nobene odgovornost za neuspešni poskus nakupa vojaških letal. Napovedal je, da bo o vsem obvestil hrvaško vlado in predlagal rešitve z namenom uresničitve hrvaške odločitve, da bodo obdržali vojaške letalske sile.

Hrvaški premier Andrej Plenković je večkrat dejal, da bodo v primeru nezmožnosti nakupa izraelskih letal v skladu z javnim razpisom razveljavili celoten postopek nabave.

Le tri tehnično brezhibna letala

Hrvaška predsednica in poveljnica oboroženih sil Kolinda Grabar-Kitarović je v sredo opozorila, da ima hrvaško vojaško letalstvo na razpolago samo tri tehnično brezhibna letala mig-21. Izrazila je zaskrbljenost, ali bodo obstoječa stara ruska letala v sestavi hrvaških oboroženih sil zdržala do leta 2024, ko naj bi jim potekel skrajni rok uporabe po neuspešnem remontu v letu 2013.

Na Hrvaškem se sprašujejo, zakaj so hrvaški pogajalci vztrajali pri nakupu izraelskih letal, če so vedeli, kakšni so pogoji Washingtona, ko gre za prenos ameriške vojaške tehnologije tretji strani, v tem primeru Hrvaški. V hrvaških medijih so objavili tudi non-paper, s katerimi naj bi ZDA januarja lani seznanile hrvaški državni vrh s postopkom nabave in pogoji za prenos letal ameriškega porekla, a so v uradih predsednikov vlade in države ter na obrambnem ministrstvu zanikali, da bi kaj vedeli o tem dokumentu.

Zaradi "poloma" z nakupom letal je hrvaška opozicija že zahtevala odstop ministra Krstičevića in premierja Plenkovića.