Saga se nadaljuje

Približno 800.000 javnih uslužbencev bo v petek ostalo brez plače

S.R./STA
10. 1. 2019, 07.23
Posodobljeno: 10. 1. 2019, 08.11
Deli članek:

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo odvihral s sestanka s kongresnimi voditelji, ko je predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi znova zavrnila odobritev 5,7 milijarde dolarjev za zid na južni meji.

Profimedia
Trump še vedno zavrača financiranje lastne vlade.

Trump z republikanci, katerih enotnost se sicer počasi krha, vztraja, da je na južni meji humanitarna in varnostna kriza, ki jo lahko reši le zid, za katerega zdaj zahteva denar namesto od Mehike od kongresa. 

Trump je 22. decembra lani zaustavil proračunsko financiranje četrtine agencij lastne vlade in drži za talca okrog 800.000 javnih uslužbencev, ki ne bodo imeli denarja za najemnine in druge stroške. Okrog 75 odstotkov jih živi dobesedno od plače do plače. "Nimajo možnosti, da zaprosijo očeta za dodaten denar," je dejala Pelosijeva, kar je letelo na vir Trumpovega bogastva. 

V sporu že dolgo ne gre več za domnevno krizo na južni meji, ki je ni tudi glede na statistiko Trumpove vlade. Problem mamil, nezakonitega priseljevanja in terorizma ni nič večji, kot je bil dve leti, ko so imeli v Washingtonu popolno oblast republikanci. Gre le še za to, kako se bo Trump izvil iz političnega kota, v katerega se je sam potisnil z decembrsko izjavo, da bo prekinil financiranje lastne vlade, če ne dobi denarja za zid. 

Trump je prepričan, da ne sme popustiti, sicer bo izgubil naklonjenost baze, ki jo bo potreboval za obrambo pred preiskavo ruske afere in za ponovno izvolitev leta 2020. Demokrati mu te zmage ne morejo privoščiti, ne le zaradi prepričanja, da je zid nemoralna in neučinkovita zadeva, ampak prav tako iz političnih razlogov. 

Denar za zid? Ne!

V sredo je bil v Beli hiši še en sestanek Trumpa s kongresnimi voditelji, za katerega je bilo vnaprej jasno, da ne bo spremenil ničesar. Obe strani malce drugače razlagata dogajanje, vendar pa obe potrjujeta, da je Trump Pelosijevo vprašal, ali mu bo dala denar za zid. Odgovor je bil odločen ne in Trump je dejal, da se potem nima o čem pogajati ter odvihral s sestanka. 

Demokrati vztrajajo na stališču, da se lahko o mejni varnosti pogajajo in iščejo najboljše rešitve šele potem, ko Trump neha držati za talca lastno vlado. Predsednika so morali pred izjavami demokratov braniti kongresni republikanci in podpredsednik Mike Pence, ki je ponavljal, da je Trump mirno zapustil sobo in ga doslej še v življenju ni videl, da bi povzdignil glas. 

Profimedia
Demokrati vztrajajo na stališču, da se lahko o mejni varnosti pogajajo in iščejo najboljše rešitve šele potem, ko Trump neha držati za talca lastno vlado.

Piškot republikanskim volivcem

Kongresni demokrati so se kasneje spravili k delu in potrdili predlog zakona za obnovo financiranja finančnega ministrstva ZDA, pri čemer so dobili podporo osmih republikancev v predstavniškem domu. Finančno ministrstvo ima pod seboj davkarijo in Američani kmalu pričakujejo povrnitev preveč plačanih davkov za lani. Republikanske volivce od davkarije zanima le to in demokratska poteza je bila očitno politična. V istem predlogu so potrdili tudi sredstva za Zvezno komisijo za komunikacije (FCC), Upravo za drobno gospodarstvo, zvezna sodišča in še nekaj agencij. 

Ta predlog roma zdaj v senat, kjer pa vodja večine Mitch McConnell tišči glavo v pesek in ne bo ukrepal, dokler mu tega ne bo dovolil Trump. McConnell je demokratske predloge za financiranje vlade označil za politični teater. Trump je v sredo pred propadlim sestankom v Beli hiši, kamor McConnella ni bilo, obiskal republikance na kongresnem griču in jih pozival, naj ostanejo enotni. 

Številke

Trump bo politični teater nadaljeval danes z obiskom južne meje, kjer bo po pričakovanjih ponovil, da gre za vprašanje preživetja. Kriza se bo nadaljevala, vendar ne kriza na meji, ampak kriza zaprtja vlade, ki se vleče že 19. dan in bo kmalu postala najdaljša v zgodovini. Prizadeta je sicer le četrtina vladnih agencij, saj ima večina potrjen redni proračun do konca septembra. Ampak ta četrtina pomeni 800.000 ljudi in njihovih družinskih članov, ki so brez plače. 

Na brezplačnem dopustu je 70.000 uslužbencev davkarije oziroma 88 odstotkov vseh zaposlenih. Od 245.000 zaposlenih v ministrstvu za domovinsko varnost jih je 213.000 opredeljenih kot nujnih, kar pomeni, da delajo brez plače. Med njimi je 50.000 letaliških varnostnikov, ki so začeli prijavljati bolniške odsotnosti ali iskati druge službe. 

Ministrstvo za stanovanja ima 7500 zaposlenih, trenutno pa jih dela brez plače 340. Ministrstvo za notranje zadeve, ki v ZDA skrbi predvsem za nacionalne parke in obratuje s pomočjo vstopnin, na dan izgublja 400.000 dolarjev od vstopnin, saj ni nikogar, da bi jih pobiral. Zaprti so muzeji Smithsonian, pa živalski vrt v Washingtonu, v prestolnici pa razmišljajo, ali lahko zaprejo vodo Beli hiši, ker ni poravnala mesečnega računa.

Ministrstvo za trgovino ne objavlja gospodarske statistike, prav tako ne Urad za štetje prebivalstva. Ameriška zvezna sodišča imajo denarja še do 18. januarja, nato pa se bo začelo obdobje kopičenja zaostankov. Med sodniki, ki ne delajo, so tudi imigracijski, kar pomeni še večje vrste na mejnih prehodih. 

Zdravstveno ministrstvo ne more izvajati vseh inšpekcij, brez zveznih sredstev pa so ostala indijanska plemena po rezervatih. Ministrstvo za transport ima pod seboj Zvezno upravo za letalstvo, kjer ostaja na prisilnem delu 25.000 uslužbencev, med njimi kontrolorji poletov. 

Prizadeta je tudi Bela hiša oziroma izvršni uradi predsednika. Od skupaj 1800 uslužbencev jih je na prisilnem dopustu 1100, med njimi zaposleni v uradu za proračun. Na hladnem pa je tudi raziskovanje vesolja, saj je večina uslužbencev Nase prav tako ostalo doma brez plače.