Nemško ministrstvo za delo pripravlja zakon, ki bi zaposlenim olajšal delo tako, da bi ga lahko vsaj delno opravljali od doma. »Poskrbeti moramo, da imajo zaradi digitalizacije tržišča korist tudi zaposleni,« je dejal državni tajnik na ministrstvu za delo Björn Böhning. Študija Nemškega inštituta za ekonomska raziskovanja (DIW) razkriva, da trenutno samo 12 odstotkov zaposlenih občasno dela od doma v okviru programa Home office (domača pisarna). Glavni razlog za tako majhen delež je nasprotovanje nadrejenih, kljub dejstvu, da tehnologija v mnogih sektorjih omogoča delo zunaj pisarne oziroma na domu. Študija opozarja, da je potencial »domačih pisarn« mnogo večji ter da bi od doma lahko delalo 40 odstotkov delovne sile.

Prednosti in slabosti

Kot je dejal Böhning, želijo zakonsko utemeljiti pravico do dela doma. »V skladu z zakonodajo, ki je v pripravi, bi moral delodajalec podati obrazložitev, zakaj prepoveduje delo od doma.« Študija DIW sicer ugotavlja tako prednosti kot slabosti dela od doma. Dokazano je, da tisti, ki delajo od doma, delajo dlje, imajo težave z ločevanjem poslovnega in zasebnega časa ter redkeje napredujejo. Po drugi strani pa so osebe, ki delajo iz domačih pisarn, bolj zadovoljne s svojim delom in bolj produktivne od tistih, ki delajo v podjetjih.

FOTO3 družina z računalniki
Dreamstime
S selitvijo dela na dom pa se pojavljajo druge težave. Raziskave in delodajalci ugotavljajo, da imajo zaposleni težave z ločevanjem poslovnega in zasebnega časa.

Pri nas le po dogovoru

Pri nas se o tovrstni prevetritvi delovnega procesa govori bolj po tiho. Predlog, da bi Slovenija po zgledu skandinavskih dežel, uvedla kvote, ki bi javnim in gospodarskim službam določale, da morajo uvesti določeno število ur za delo od doma, pa je prejel tudi odgovor ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot kaže, na ministrstvu nimajo namena posegati v zakonodajo, saj pojasnjujejo, da se o delu od doma dogovorita delodajalec in zaposleni. Poudarjajo tudi, da so dejanske možnosti za uvedbo krajšega delovnega časa in dela na domu odvisne od potreb delovnega procesa vsakega delodajalca.

»V vsakem konkretnem primeru pa lahko delodajalec nato uporabi možnosti, ki jih delovnopravna zakonodaja že omogoča.« Če se delodajalec in zaposleni dogovorita, se lahko delo na domu izvaja tudi za celotno trajanje delovnega časa. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je od določitve dolžine delovnega časa in njegovih oblik odvisna plača delavca oziroma višina stroškov, ki bremenijo delodajalca. Medtem pa na ministrstvu za javno upravo opozarjajo, da ne morajo odločati o tem, ali bo določeni predstojnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za delo na domu, »prav tako pa tega ministrstvo ne more predlagati, saj je treba upoštevati naravo dejavnosti in možnosti opravljanja dela na domu«.

Enake pravice

V skladu z 69. členom ZDR-1 ima delavec, ki opravlja delo od doma, enake pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delal v prostorih delodajalca, v ključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Tako je delavec upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, ne dobi pa povrnjenih potnih stroškov. 70. člen ZDR-1 določa, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev, ki jih potrebuje za delo od doma. Višina nadomestil se določi s pogodbo o zaposlitvi, vendar zakon ne opredeljuje, kaj konkretno naj bi zajemalo nadomestilo za uporabo sredstev. Kot kaže, pri nas država za zdaj nima namena posegati v obstoječo zakonodajo in prilagajati delovnega procesa tehnološkemu napredku. Vseeno pa se lahko ob spremembah v drugih evropskih državah tudi pri nas pojavijo konkretnejše pobude za olajšanje dela.